Krvava peč, Vrbica, Sv.Vid, Sv.Lenart

Imela sva že povsem drugačen načrt, pa se je pričel delati tako lep dan, da sva si v hipu premislila. Na hitro pogledam zemljevid, kaj nama je blizu, kje še nisva bila... in zapeljeva se v Krvavo peč, vas na robu soteske reke Iške. Že vožnja do tam je zanimiva, teh krajev ne poznava, treba jih bo obiskati tudi s kolesom. 

Sprehod skozi vasico nama postreže še z nekaj zanimivimi utrinki. Sredi vasi se usmeriva na makadamsko cesto, ki naju hitro pripelje na rob soteske. Že na začetku ture pričneva s spustom.

Lepo speljana pot ne ponuja razgledov, a je sama zase zelo slikovita. Pelje naju daleč nad sotesko in se strmo spusti do sotočja rečic Iške in Zale.

Obenem je tu tudi stičišče štirih občin; Cerknice, Brezovice, Iga in Velikih Lašč. Spogledujeva se, a če ne želiva nazaj po isti poti, bo treba prebresti rečico. Po počitku sezujeva čevlje in zabredeva vanjo. Kar pohiteti je treba čeznjo, v tem času je še kar mrrrzzzla... vzpon naju segreje.

Pot, ki je mestoma razgledna, tudi močno odišavljena z vonjem po čemažu, naju kmalu pripelje na razgledne planjave. Zavetje najdeva pri cerkvi Sv. Vida.

Pred nadaljevanjem si odpočijeva, čaka naju še en spust in en vzpon.

Od tod naprej so markacije bolj poredke, a smer povratka je dobro vidna. Po kolovozih se lagodno in hitro spustiva do Iške. Iško in njen pritok lahko prebredeva kar v čevljih. 

Po novi strmi gozdni cesti sva hitro v vasi Bukovec, nato slediva cesti.

Od tam sva prišla.

Skozi naselje poitniških hišic se sprehodiva do cerkve sv. Lenarta.

Slediva kolovozu, prečkava pašnike in kmalu sva na izhodišču. 

Ogled Lojzovega teatra, slapa Šumnik, Mokerc in še kaj ... bo počakalo do prihodnjič, saj se dan že preveša v večer.