Spet v Istro: Še skok do morja

Kar nahodila sva se v preteklih treh dneh, zato poslednji dan obrneva proti morju. Spotoma zavijeva v mestece Boljun. Nekdaj imenitno mestece sedaj ponuja lepe razglede in kapacitete za turiste.

Sožitje med naravnimi danostmi in arhitekturo nekdanjih dni.

Nenavadni elementi arhitekture.

Cvetoči kostanj kar buči od obiskovalcev. V njem je polno čebel in čmrljev. Turista pa sva le midva.

Srca na tej poti se kar množijo.

Že sedeva v avto, ko na drugi strani na vzpetinici zagledava napis Boljunski križevpot. Seveda morava tudi tega obiskati. Križi so preprosti, leseni kot tisti za cerkvijo, vse ostalo prisrčno dopolnjuje kotiček za počitek.

Nadaljujeva do Labina in se sprehodiva po starem delu mesta. Tu je utrip že počitniški.

Ozke uličice in živopisana poslopja

tudi takele v zeleno odete

in s koristnimi napotki.

Brez rož seveda ne gre.

Le še kratko vožnjo imava do Rabca. Spustiva se do morja, nekaj časa vijugava med številnimi sprehajalci, nato pa jih je vse manj.

Sprehodiva se do zaliva Prižinja, do kamor pridejo le najbolj vztrajni. Tišina, vonj morja, lepi razgledi so nagrada za opravljeno pot. 

Poskusiva, če je morje še slano in zaključiva najin kratki potep po Istri.