Po dveh dneh v primorskem delu Emiligia Romagne sem svojo pot obrnila na rob Apeninov, kjer valovi gričevnat svet, obsijan s soncem, odet v zelene nasade vinogradov in drugega sadja. Pokrajina je močno izpostavljena eroziji zaradi svoje geološke sestave. Menjavanje slojev peščenjaka in gline še dodatno vpliva na stabilnost tal in erozijske procese. Čeprav pokrajina izgleda zelo slikovito, je v vsak kos obdelane zemlje vloženo obilo truda.
Po doslej že ustaljenem receptu najprej obiščem eno mesto. Z avtom do Faenze, avto zamenjam za kolo in sledim rumenim trakcem, ki me pripeljejo naravnost v center mesta.
1.maj je in mesto je v prazničnem razpoloženju. Pojejo, plešejo, tečejo, hodijo in se veselijo lepega prostega dne. Še vedno ohranjajo tradicijo in mimoidočim delijo rdeče nageljne. V mislih obudim spomine na prvomajska praznovanja pri nas. Bili smo ponosni in hvaležni, da imamo delo ter se trudili in tudi veselili delovnih zmag. Po ritmih glasbe poganjam pedala po centru, ki je zaprto za motorna vozila in občudujem arhitekturo v tem zgodovinskem mestu, ki je središče kulture in umetnosti. Faenza je znana tudi po svoji bogati tradiciji keramike in v svetu je uveljavljen izraz "faience" za poslikano lončenino.
Vedno več tekačev prihaja v cilj, mesto se polni, jaz pa po ozkih ulicah in skozi parke poiščem pot do avta.
Odpeljem se v
Brisighello, kjer je ravno tako polno obiskovalcev, ki tekajo, hodijo, se družijo in slavijo življenje. Podpirajo raznovrstno dobrodelnost, od prijateljstva do darovanja krvi in mesto je polno pozitivnih misli in vibracij. Z užitkom se sprehajam ob kolesu in se z njimi radujem tega lepega dne.
V cilje se vračajo zadnji tekmovalci, prireditve se zaključujejo, udeleženci so povabljeni, da si potešijo žejo in lakoto. Meni pa pogledi uhajajo k slikovitim zgradbam nad mestom.
Po mestu kolo še potiskam ob sebi, na cesti se zavihtim nanj in se po lepo speljanih ovinkih odpeljem do trdnjave.
Ko si jo ogledam, se po lepi makadamski cesti odpeljem še do urnega stolpa.
Razgledi so širni in srce prešerno ob takih lepotah.
V stolpu je rasztava projekta Adristorical lands, ki predstavi vse dežele, pokrajine in mesta, ki ležijo ob Jadranskem morju. Po ogledu nadaljujem pot. Spustim se nazaj do glavne ceste in nadaljujem proti slemenu. Vzpon do cerkve sv. Frančiška morda opravim nazajgrede. Na slemenu se odkrijejo razgledi na slikovito pokrajino.
Sledim oznakam za kolesarsko pot Gessi. Z glavnega grebena me zapelje na strmo pobočje, asfalt se kmalu spremeni v makadam in med množico parkiranih avtomobilov in ljudi se pripeljem do planinske koče.
Popotniki so lačni, žejni, otroci se radujejo druženja in iger. Jaz lovim sapo, si natočim vodo in preučujem nadaljevanje poti. Vse možnosti niso kolesarjem prijazne. Najdem kažipot, ki me usmeri na zelo strm in razrit kolovoz in nekaj časa potiskam kolo v razrit breg. Ko se kolovoz položi, se odprejo razgledi in napor je pozabljen. Pot se izteče na asfaltirano cesto in se prične spuščati.
Prepustim se razgledom in spustu, da se povrnejo moči za nadaljevanje poti. Ker mi gre kar dobro od nog, se odločim, da odpeljem cel krog. A se znajdem pred neprehodno oviro, odneslo je cesto v dolžini vsaj 50 metrov.
Ves spust nadomestim in dodam še dolg obvoz, saj si ne želim po strmem kolovozu še navzdol s kolesom.
Ker sem morala obrniti, imam več časa in si na picnic prostoru privoščim daljši postanek z razgledi v dobri družbi še nekaj kolesarjev. Tudi pri spustu nazaj v Brisighello cerkev le slikam.
Mesto je pospravljeno, umirjeno, zato se zgodaj k počitku odpravim tudi jaz😌.
Ni komentarjev:
Objavite komentar