petek, 2. maj 2025

Kolesarski utrinki iz Emiglia Romagne: Borgo Tossignano in Tossignano

Le dolinco ali dve naprej od Brisighelle, kjer sem kolesarila pretekli dan, je v dolini reke Santerno Borgo Tossignano, slikovito mestece, ustanovljeno l.1189. Združuje dve naselji – Borgo v dolini in Tossignano na griču.  Reka in kredni greben dajeta pokrajini poseben pečat.


Kolesariti že pričnem ob reki, pa me kar potegne v center mesta.

Naredim krog po mestecu in nadaljujem z vzponom po lepo speljani cesti v Tossignano. Zakrožim po malem trgu. Tod se odvijajo tradicionalni lokalni festivali kot sta praznik polente in praznik makaronov.

Na koncu naselja prislonim kolo in se po križevem potu mimo Lourdske jame vzpnem na grad oz. kar je od njega ostalo. 




Od tod se razprostira čudovit panoramski pogled na to nenavadno pokrajino.

Nadaljujem s kolesarjenjem in sledim oznakam za Alta via del Parchi. Navdušena nad razgledi se pri vzponu kar nič ne utrudim. Tudi ne opazim table, ki opozarja na pastirske pse. Kar naenkrat so pred menoj in nič prijazno ne gledajo. Počasi se umaknem in obrnem, čeprav mi je žal, saj do najvišje točke kolesarske poti ni več daleč. Sem pa toliko bolj navdušena nad spustom. V Borgu se zapeljem ob reko in ob njej sledim kolesarski poti Ciclovia del Santerno.

Prav prijetno je ob reki, v senci in ob vonju mogočnih akacij.

Vozim se pod griči, ki sem jih prej opazovala od zgoraj.
A veselje ne traja dolgo, povodenj je odnesla most in prehod čez reko ni mogoč. V velikem in lepo urejenem parku si privoščim počitek in okrepčilo. 


Po makadamski cesti se vrnem do mesta in odkolesarim nizvodno, a se tudi tu kolesarjenje kar hitro konča. Tudi ta most je odnesla voda in ga še niso obnovili. Na nasprotni strani reke ugledam kolesarja, zato se vrnem do mostu v mestu in na drugi strani reke poiščem kolesarsko pot. Vozim pod griči, med vinogradi, sadovnjaki in pašniki.


A sence ni nobene, pot je izpostavljena soncu, ki greje vse močneje. Zapeljem se v vas Casalfiumanese, iščem sladoled, a ga ne najdem. Popijem preostanek vode in se vrnem v Borgo. Ob reki Santerno je živahno in pridružim se jim tudi jaz. Potopim in dobro se ohladim v njenih tolmunih.







Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...