Pogledi in srce me vleče v zasnežene gore, a kaj ko (trenutno😌) ne gre. Nasproti smuči je v kleti spravljeno kolo. Vreme je tolikanj toplo, da ga "nabašem" v avto in se odpeljem proti vzhodu. Na obrobju panonske ravnice so številni termalni vreci, blagodejni za zdravje. Ustavim se na Ptuju in ob Dravi naredim 2 lepa kolesarska izleta.
Namesto pogleda na sneg si ogledujem na Dravi labode in
na obrežjih nepregledne preproge zvončkov.
Zapeljem se skozi Ptuj,
s kolesom se vzpnem na razglednik nad Ptujem, kjer je arheološko mesto in grad vidim s povsem drugega zornega kota.
Na Ptujsko jezero gledam zviška😀. Nasipi so visoko nad gladino.
Domačini😀
V daljavi ogledujem Donačko goro, Boč in Pohorje. V fotoaparat ujamem le prvo.
Prej in potem se pridno razvajam v termalnih vodah. Sklepi so mi prav hvaležni. Vožnja ob vodi in skozi gozdove, kjer je vse pobeljeno, povsem poteši moje hrepenenje po belih poljanah.
Poslednji dan na poti domov le zavijem v gričevnato posotelje. Ustavim se v Rogaški slatini in po lepi kolesarski stezi odkolesarim proti Podčetrtku. Nedaleč od začetka zavijem na bobrovo učno pot, kjer preberem nekaj informacij o mokriščih.
Po stezi še malo gori in doli in kmalu zagledam grad nad Podčetrtkom.
Zapeljem se v center Podčetrtka in poiščem klopco na soncu.
Vzpon na grad bo počakal do prihodnjič. Na izhodišče se vrnem po drugem bregu Sotle in s hrvaške strani občudujem cerkvice na osončenih slemenih.
Boč in Donačka gora sta povsem blizu.
Povsem zadovoljna z lepimi spomini nadaljujem pot domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar