Nekje je treba začeti in odločim se za Porcio, luštkano mestece, ne preveliko in z veliko prostimi parkirišči.
Zaokrožim skozi center in skozi park, nato pa kar nekako ne najdem prave kolesarske poti. Šele ko prispem do železnice in ji sledim, me pripelje v sam center mesta Pordenone.
Ob lepih pogledih še pomislim ne, da sem na kolesu. In sem že v mestu Sacile. Leži ob reki Livenza in je znan po številnih palačah in vrtovih.
Svoje stalno bivališče si je našel visoko nad Sarmedami, v vasi Rugolo. Kar pošteno se potrudim, da zvozim klanec do vrha. Na vrhu pa nagrada: razgled in ... klepet z domačinom iz sosednje doline. Kaj hitro ugotoviva, da imava skupno znanko. Nato pa vsak v svojo smer. Jaz še malo navzgor, nato pa dol, dol, dooool....mimo razvalin gradu Cordignano
Nadaljujem po zanimivih poteh do Stevene in Caneve.
Vas pri vasi, obilo lepih stavb, cerkva, gradov. Grad Caneva je visoko na hribu, poslikam ga le od daleč, vzpon bo počakal do prihodnjič. Sredi Caneve si privoščim počitek in vse kar zraven gre. Tudi klepet z domačinom, ki ga zanima od kod in kam grem.
Na izhodišče se vračam krožno, skozi Fratto, Ponte nella Muda, Cordignano in Capella Magiore. Večji del kolesarim po nasipih ob reki Meschio.
Hitim proti izhodišču, a se ne morem upreti in si ogledam še postavitev nebesnih teles julija.
Še eno stopnišče in že sem pri svetišču.
Takoj me mine želja po krožni poti ali morebiti celo nadaljevanju na greben. Kar skrijem se v zavetje
in užijem še nekaj mirnih trenutkov. Po spustu si ogledam katedralo in zgodovinsko središče okrožja.
Pokukam okrog griča in začutim ter zaslišim veliko moč vetra.
in užijem še nekaj mirnih trenutkov. Po spustu si ogledam katedralo in zgodovinsko središče okrožja.
Vračam se po drugi strani reke in iščem zavetje po samotnih ulicah.
Dospem do gradu Sv. Martina.
Še nekaj utrinkov ujamem
in pohitim proti toplemu zavetju.

Ni komentarjev:
Objavite komentar