Že nekaj dni potujem skozi neskončne gozdove, srkam lepote neokrnjene narave, prisluškujem pticam in vetru in vodi. Raziskujem širjave avstrijskega Bohmerwalda, nemškega Bavarskega gozda in češke Šumave. Se veselim rojstva Vltave, najdaljše češke reke in spremljam njen tok do jezera Lipno, češkega morja. Opazujem njeno spreminjanje barve, od zamolklo rjave pri izviru, kakršna potuje skozi gozdove in čez šotna barja do nebesno modre, ko postane globlja in se razlije v jezero Lipno.
V tem kraju tok Vltave odločno skrene proti S. V Českém Krumlovu se ovije okoli starega jedra, v Pragi se znova razširi in umiri. Ko prispe v Mělník, se izlije v Labe in skupaj nadaljujeta proti Severnemu morju.
Parkiram avto in ji sledim s kolesom vse do Rožmberka nad Vltavou. To je majhno mestece, eno najstarejših plemiških središč južne Češke. Varuje ga mogočen grad.
Silno bučanje napoveduje nekaj brzic. Veliko je vzklikov in smeha in zlahka se navzamem sproščene radosti.
Nekaj časa še sledim reki in rafterjem, nato se obrnem in se skozi središče
sproščeno dogajanje na reki. Po plovbi se je potrebno okrepčati in pivo teče v potokih.
Namerim v Ostrov, kjer najdem "zlato cyklostezičko" proti Lipnu in se veselim lepega spusta po ozki asfaltirani cestici. A veselje traja le nekaj km, nato se asfalt brez "napovedi" spremeni v pravo MTB stezo. Kolo rinem v klanec po grdo zagruščenem kolovozu skoraj cel kilometer. Pod daljnovodom se klanec umiri, podlaga postane travnata in jaz spet zajaham kolo. Hitreje kot peš dosežem naselje počitniških hiš, kjer najdem senco, da se ohladim. Sledi spust do Vltave in po lepi, novi kolesarski stezi ob njej uživam v hladu, ki ga nudi reka in zelenje ob njej.
Zapeljem se v središče Vyššy Broda in si ogledam staro mestno jedro.
Zvečer posedim na obrežju Vltave in .. preračunavam... iz gozda sem prišla v naseljena področja, iz višine preko 1000m danes na slabih 600m. Postaja vroče, prevroče za potepanja po ravninah.
Naslednje jutro odidem zgodaj na pot in preden se segreje, sem spet visoko... za postanek se iz Pyhrnske avtoceste zapeljem do Gleinkersee in ga obhodim.
Nato nekaj časa nadaljujem vožnjo izven AC, a ko se začenjajo zgrinjati črni oblaki nad avstrijsko Koroško, se po najhitrejši poti odpeljem domov😀.



Ni komentarjev:
Objavite komentar