torek, 3. november 2020

Obolno

Pot na Obolno je lahko kratka, dolga ali pa zelo dolga. Za vzpon z vnukinjo izberem krajšega. 

Ob gozdu na vrh, 

štejeva metuljčke, 


nabirava šipek, 


poslušava veter...



na vrhu se zazreva v Kamniške Alpe.

Pripraviva pravi piknik, se loviva, skrivava... nato pa se čez zlate trate spustiva do avta, ki je že v senci.




nedelja, 1. november 2020

Ostri vrh in Limberk

 Megla, megla vsenaokrog. Odpeljem se prepričana, da najdem sonce. Ker ne morem daleč, nisem prav zgodnja. V vas Predole, najdem kolovoz in po njem pričnem vzpon na Veliki Ostri vrh, 675m. Dvignem se za 100 m in skozi meglo že nagajivo kukajo žarki.

Vztrajno proti JV, ko se teren poravna, pa proti J, pa malo proti V in dosežem vrh. V dolini še vztraja megla. 

Počasi se megla redči, oko zazna tam daleč za megleno kopreno KSA,
v dolini iz megle kuka Kopanj.

Kratek spust po isti poti in nadaljujem proti Limberku, 687 m. Na koncu kolovoza se pot prične izgubljati, vedno bolj "kosmata" je. Prav veliko obiska tu ni. Desno okrog vrha zavije SKTP, jaz pa bi le rada na vrh. Zaslutim stezico levo, zagledam oznake, pa se spet izgubijo, tako pot kot oznake, In tako do vrha. Lepa in zanimiva pot.



Vrh je brez razgledov, le proti S iz gošče lahko stopim na skalni "balkon". Poiščem zaplato s soncem, si na najvišjem vrhu današnje ture privoščim prigrizek. Sestopim proti S po Grosupeljski poti pod Jelovcem in Kremenico krožno do avta v vasi Predole.






sobota, 31. oktober 2020

Pirčev hrib, Molnik in Pugled

Če si izposodim še kakšen hrib preko meje, lahko naredim kar spodobno turo, vsaj po trajanju. Pričnem na parkirišču pod Magdalensko goro,  meglice se ravno dvigujejo.

skozi Premete po asfaltni cesti v Repče. Vau, kakšni razgledi se ponudijo. 


Kar obstanem in uživam. Jasno se razloči vsak greben, raz, skoraj se vidijo poti... ali pa so zgolj v moji domišljiji. Na drugi strani pa me gleda nekaj na štirih nogah.

Skozi vas in naprej po SKTP. 



Prav na koncu vasi nad zadnjo domačijo prva vzpetinca, Pirčev hrib, 492 m. 


Po razgledni makadamski cesti in gozdni poti, polni zanimivih likov, pridem do odcepa za Molnik.



Pa kar nadaljujem naprej proti Orlam, se precej spustim, a ko pridem do asfalta, se raje obrnem. Nazaj se vračam po gozdni poti in Molnik, 582 m, dosežem z nasprotne smeri.

Na samem vrhu je precej obiskovalcev, zato kar nadaljujem. Z vrha ni razgleda, zato pa malo pod vrhom stopim nekaj korakov s poti in se zazrem v Julijce. Kako so lepi in kako nedosegljivi v tem času!
Po lepi poti sestopam proti Šentpavlu. Poiščem lep, sončen travnik, se predam lakoti, sončnim žarkom, mislim in hrepenenju. 


Šentpavel je lepa vasica s cerkvico iz leta 1305.


Čez cesto in travnik, stopim na označeno pot, ki pa je precej obiskana. Možnost vzpona mi ponudi kolesarska sled. Mestoma strmo, da se čudim, kako kolesarji zmorejo tako strmino. Tik pod vrhom se sled priključi obiskani poti. Pa se spet vzpenjam malo po svoje, da se izognem množici. Na vrhu Pugleda, 610 m,  je piramida iz kamenja, okrog nje klopce, na klopcah številni pohodniki. Kar nadaljujem, pogledov sem se naužila na kolesarski trasi, ki me je nekajkrat pripeljala na greben in na rob poraščenega. 

Nadaljujem proti Malem Lipoglavu, kjer najdem pot preko slikovitih travnikov.



Še nekaj asfalta in že sem v Repčah, kjer še poslednjič tega dne pobožam pogled na oddaljene gore.

Po 6,5 urah dospem do avta. Lepo pot sem prehodila, vse tri vrhove prvič osvojila in neskončno uživala ob drobnih utrinkih in oddaljenih pogledih.


Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...