V teh prazničnih dneh, ko se obeta lepo vreme, se bodo množice ljudi napotile novim krajem in dogodivščinam naproti. Le kje poiskati samotne stezice? V Čičariji je še nekaj vrhov, ki jih želim obiskati in glede na nizke temperature bodo kar prijazen cilj. Pozno greva od doma, na izhodišču v vasi Brest sva že skoraj popoldan. Po lepi, mestoma kar strmi poti sva hitro na vrhu Žbevnice, 1014m.
sreda, 26. april 2023
Spet v Istro: Čičarija
Neoznačena pot naju vodi čez lepe travnike do kolovoza, za katerega so pot usekali v skalo.
Naslednji dan se zapeljeva v Račjo vas.
Tudi tod rožice še čakajo na toplo sonce. V načrtu imava še obisk Orljaka preko vrha Močvil. Spustiva se do razcepa in lepa neoznačena stezica naju pripelje na sedlo.
Najdeva redke stare markacije, a poti ni. Prebijava se čez balvane, podrta drevesa in doseževa neizrazit vrh. Močvil, 1060m.
Pri spustu nekaj časa lepo lovim stezico, nato pa naju neprehodna podrast povsem oddalji od grebena. Smer le slutiva in vztrajava pri njej kolikor dopušča teren. In kar naenkrat se znajdeva pred velikim kamnitim možicem.
A pot naprej spet izgine v goščavi in še nekaj časa traja, da prideva do gozdne ceste, kjer so kažipoti. Orljak bo počakal do prihodnjič, skleneva. Do avta je le še nekaj minut, a sonce se že poslavlja.
nedelja, 23. april 2023
Skok v Belo Krajino
Že v lanskem letu sem se odpravila raziskovat Belo Krajino, s kolesom. Pešpoti, občutki med hojo in razgledi pa so povsem drugačni. Za vikend se naredi lepo vreme na JV in zdi se mi dobra izbira spoznati tudi kakšen belokrajnski vrh. Že ko se vozim proti J, me prevzame sto odtenkov zelene barve, ki jo še povdarijo cvetoče češnje.
Potepanje začnem v Črmošnjicah. Odpravim se ob Divjem potoku, V kratkem sprehodu prisluhnem simfoniji tisočerih zvokov, ki ga ustvarja voda na brzicah in slapovih. Ptičje petje in vonj čemaža doprineseta k popolnosti užitka.
Vrh sam je zaraščen. Pod vrhom je informativna tabla in lepi razgledi proti Kočevskemu rogu. Če bi bilo lepo vreme, bi se videlo menda do Triglava. Nadaljujem kar po vrhu grebena do naslednje zgornje postaje vlečnice in naprej. Oznak planinske poti ne vidim, a nadaljujem v smeri poslednjega smerokaza. Kmalu stopim na planinsko pot. Spuščam se preko livade, mimo znamenja.
Spust se nadaljuje, dokler ne pridem do ceste. Pa kljub oznakam ne vztrajam na njej, saj naredi velik ovinek. Po strmem kolovozu in za zaključek med številnimi z mahom poraščenimi balvani najdem pot in dosežem vrh Mirne gore, 1047m.
Naslednji dan se zapeljem v Semič. Sprehodim se mimo mogočne cerkve.
Le še vroč spust do avta. Prezračim ga kot sredi poletja. A vem, da bo jutri dež in ohladitev, misel na dva topla dni v Beli Krajini pa me bo grela.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja
Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...
-
Sem šla pogledat, kakšne barve so macesni. Niso še, a že se začenja čas, ko postajajo rumeni. Nekaj utrinkov z vrha. Veliki Draški vrh, 2241...
-
Jezero Iseo se nahaja v Italiji, v Lombardiji, zahodno od jezera Garda. Je precej manjše in po nekaterih virih naj bi bilo tudi manj obiskan...
-
Spet se odpravim na pot, spet v Benečijo. Kar domače se že počutim. Prvi dan si ogledam Čedad in Tarcento in si pretegnem noge na prijetni k...