četrtek, 29. maj 2025

Kobilji curek, Bloško jezero in Kadice

Fotosafari ali ko na kratkih razdaljah vidim več kot na dolgih pohodih. S prijateljico, ki je ljubiteljska fotografinja, se ponovno odpraviva na izlet in odkrivava drobne stvari, ki nama polepšajo trenutek in dan.

Kobilji curek, slap na istoimenskem potoku. Najvišji slap na Dolenjskem






Stičišče pohodnih poti E6 in E7, Predgozd

Bloško jezero
Soteska Kadice




nedelja, 11. maj 2025

Utrinki iz Istre: Hauserjeva pot in zalivi Ližnjana

Potem ko uživam v pogledih na orhideje in v vonju akacij in bezga in se naužijem panoramskih pogledov na Boljunsko polje na "pijani prugi" pod Učko in iz vasi Gračišće, se spustim še do morja. Prehodim Hauserjevo pot in še malo dlje, od svetilnika sv. Mikule do uvale Loverica.



Pobočja so oblečena v vijolično aromatično odejo cvetočega žajblja





Prva dva večja zaliva Luka in Kalavojna sta že precej obiskana, saj so v zadnjih letih uredili dostop neposredno iz vasi.

Jaz nadaljujem proti Loverici in se dolgo zadržim z opazovanjem progastega goža, ki poskuša doseči morje.



Potem poskušam doseči morje tudi jaz.

Vračam se po isti poti nazaj.

Iz ribiške vasi Ližnjan, ki je množični turizem zaenkrat še ni dosegel, hodim ob obali od zaliva do zaliva, uživam tišino ter vonjave morja in velikih grmov lovorja. 








Obrnem se, ko dospem do rta Sv. Stipana, od koder vidim zaliv, kjer sem hodila pretekli dan. Poiščem svoj zaliv in občudujem nastajanje oblakov.



Nato zagrmi za mojim hrbtom in kar hitro pospravim svoje stvari in odhitim po isti poti nazaj v Ližnjan.

A se nevihta umakne proti Kvarneru, meni pa oblaki nudijo senco prav do povratka do avta.

Tudi na poti domov imam veliko srečo, saj me oplazi le rob nevihte.



petek, 9. maj 2025

Utrinki iz Istre: "pijana proga" in Pot sv. Šimuna

Ko ne vem, kam drugam, v Istro se podam. No, ni povsem res, res pa je, da kljub temu, da sem jo že večkrat obiskala tako s kolesom kot peš, še vedno najdem nove zanimivosti in poti. Veliko poti mi je zelo ljubih in jih rada obiščem večkrat. Včasih prav zahrepenim po njih.

Tam nekje pod Učko me že dalj časa vabi na ogled "pijana pruga".  To je le kratek odsek proge, ki se je zaradi posedanja terena zvila kolikor se tračnice lahko zvijejo. Parkiram pod vasjo Zagrad in ko dosežem progo, se odprejo krasni razgledi na Boljunsko polje. 

Cveti sivka, akacija, ruj... vonjave so opojne, za oči pravo razvajanje...

Do zanimivega odseka "pijane proge" pridem (pre)hitro.

Nadaljujem sprehod naprej, zavijem s proge na cesto in se povzpnem do cerkve Sv. Kirina. Ob poti ugledam nenavadne orhideje.
Jadranska kozonoška. Ena največjih evropskih orhidej, ki lahko doseže višino do enega metra. Njeni cvetovi imajo značilne dolge, zavite medne ustne, kar ji daje edinstven videz. Spoznala sem jo na Stezi orhidej v Strahinjščici https://gorajemojdom.blogspot.com/2025/04/hrvasko-zagorje-kostelsko-pogorje-in.html, a le na informativni tabli. Takrat je bilo prezgodaj za njeno cvetenje. Cerkev je na izjemno lepem razglednem mestu, hitim proti njej in skoraj stopim na kačo, ki se sonči pred njo. Dolga, lepa, rjava, a tako hitro odvijuga v grmovje, da je ne uspem fotografirati. 

Nazajgrede sem na pot bolj pozorna, vidim še mnogo velikih orhidej, veliko lepih pogledov, a plazilca le še enega.

Poiščem začetek Jadrankinog puta, ki naj bi me pripeljala na Brgud, enega od vrhov na Učki, pa je povsem zaraščena. Tako imam še ves popoldan čas in zapeljem se v vas Gračišće, ki sem jo gledala preko polja s proge. Vas je znana po svoji kulturni dediščini, njene ulice so polne zgodovinskih stavb. 


Pripravljajo se na slavje in cerkev sv. Vida, Modesta in Krescencija je lepo okrašena.
Po ogledu vasi poiščem začetek poti sv. Šimuna. Potopim se v vonjave cvetočih dreves in sivke.

Pot gre navzdol, v prvem delu ni prijetna za hodit. Dospem do cerkve sv. Šimuna, jo obkrožim in veselo me pozdravijo moje znanke iz Zagorja, orhideje.

Nadaljujem s spustom, razgledi sežejo tja do Učke.

Spust se kar vleče, sem ter tja ugledam kakšno orhidejo, slišim pa že šumljanje vode. Prav razveselim se ga, saj to pomeni, da slap bo. In je, v vsej svoji lepoti, od zgoraj in spodaj in od strani. Slap Sopot.

Kar dolgo posedim na tem kraju. Potem pa nadaljujem čez lepo urejen prostor za piknike. Vzpon krožno nazaj poteka po dokaj strmi asfaltni cesti, a ni mi žal, da sem se odločila za krožno pot. Vseskozi me razveseljujejo slikovite orhideje, ki rastejo kar tam, ob cesti😃


Mestoma se prikaže vasica, kamor moram prispeti.

A preden pridem do nje, se odcepim na gozdno pot skozi cvetoč gozd akacij.

Na vrhu lahko le še pomaham soncu v slovo.






.







Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...