Velika planina

Napoved sončnega vremena in sproščeno gibanje po regiji samo po sebi narekuje izbiro cilja. Pa še sredi delovnega tedna, ko gneča prav gotovo ne bo velika. Zapeljeva se na Kranjski Rak, kjer pa je prav neprijetno megleno in vetrovno. Da se ogrejeva, začneva pešačiti že kar na sedlu. 

Malo pod parkiriščem na Rakovi ravni sončni žarki razbijajo meglo,  slišiva pa tudi že obilo obiskovalcev. Parkirišče je že povsem polno, zato nadaljujeva kar po cesti proti Kisovcu. Malo planino doseževa po poti za Debelim hribom.

Dvigneva se na Poljanski rob in zreva na eni strani čudovito Ojstrico in na drugi megleno morje.

Zvesto ob robu se spuščava in vzpenjava in občudujeva razglede. Na robu srečava jadralne modelarje in znance turne smučarje, glavnina obiskovalcev pa je na označeni poti pod nama.

Na zadnjem vzponu proti vrhu nama razglede popestrijo skale zanimivih oblik. Ob obilni domišljiji lahko tudi oživijo.

Čez vrh kar prečno, spust pa tudi kar po dolgem in počez do kapele Marije Snežne. Še kratki trenutki ob čudovitih razgledih na vse strani.

Vračava se čez Bukovec. Sence se daljšajo, slike dobivajo rožnat pridih barve zahajajočega sonca.

Megla se dviguje in valovi čez Črnivec, midva se spuščava v megleno morje, greje naju spomin na še en prelep dan v gorah.