Portugalska, 3. del

Predzadnji, peti dan je že. Od "doma" se odpravimo pozno. Na poti zavijemo najprej v Mafro in si ogledamo mogočno nacionalno palačo. 

Del palače je tudi katedrala, ki ima mogočne orgle. Piščali so razvrščene na več mestih, poleg vertikalnih so tudi horizontalne piščali.

Nadaljujemo v mestece Sintra, nad katerim kraljuje barvita palača Pena, obdana s parkom. 

V parku so razsejani številni balvani in različno visoke stene, ki so pravi izziv za plezalce. Dostop do palače je zaprt za promet, a ko povemo, da gremo plezat, vožnja do vrha ni več problem. Prvič v teh dneh se srečamo s številnimi plezalci pod steno, s katerimi si v nadaljevanju dneva delimo smeri, vrvi, tudi besede in nasmehe zadovoljstva.

Po plezanju si ogledamo še palačo. Sprehodimo se skozi njeno notranjost, obhodimo njena zunanja obzidja in zremo v meglo, ki objame palačo.

Ker je ura že pozna, si ponovno privoščimo postrežbo v prijetnem, a malem in zelo polnem lokalu v Ericeiri. Miza za osem je hitro pripravljena in obložena.

Še poslednji dan. Mora biti nekaj posebnega. Od doma se spravimo kar zgodaj. Vozimo se zelo dolgo, še dlje kot bi bilo treba, saj so koordinate plezališča v vodničku napačne. Ko smo na pravem mestu, se naplezamo že v dostopu do smeri. Plezališče Arrabida, Fenda. Dan je spet vroč, zato smo veseli sence, ki je v kanjonu, kjer plezamo, ves dan. Na eni strani "plate", ki smo jih sedaj že kar navajeni in se vsi hkrati zapodimo po njihovih razpokah.

Več dela imamo s previsnimi kapniki na drugi strani ozkega kanjona.

Ko postanejo roke utrujene, grla suha in trebuščki prazni, odplezamo nazaj do ceste in se zapeljemo v zaliv pod nami z mirno gladino in prijazno tišino ter morju prepustimo vso utrujenost.

V začasnem domovanju si pripravimo še poslednjo večerjo, le kratko odspimo in se polni doživetij in vtisov vrnemo v domače kraje.