Nekatere ture bi lahko ponavljala. Večkrat. Z veseljem in užitkom. In grebenčkanje od Prvega preko Srednjega do Zadnjega Vogla je ena takih tur. Pa ne vem zakaj: neka posebna energija ali le množica razgledov in odsotnost množice ljudi.
Nisem prav zgodnja, a Planina pri Jezeru je še v senci in (skoraj) vse še spi, ko mimo grem.
Planina Dedno polje je že obsijana s soncem.
V senci macesnov se vzpnem nad planino in že uzrem moj prvi vrh.
Potka je sprva zelo očitna, potem se prične zgubljati med travo. A s sedla pod Slatno je nadaljevanje poti dobro vidno. Odpirajo se razgledi, ob poti je še nekaj planik.
Helikopter brni sem ter tja, oskrbuje planinske koče.
In kmalu sem na vrhu. Prvi Vogel, 2181 m.
Globoko spodaj Planina v Lazu.
Po okrepčilu me pot kar hitro potegne naprej. Z vsakim korakom se odkrije nov pogled.
Kar prehitro sem na Srednjem Voglu, 2222m, kjer slikam le "sanjske poglede"
in že napredujem preko vrha brez imena, od koder se že vidi najvišji od treh.
Možicev ni, nadaljujem po občutku in kmalu pridem na sedlo tik pod zadnjim vrhom, kjer pristop na vrh dobro označijo veliki možici. Kot nagrada, če si do sem znal priti, je olajšana pot na vrh.
Nagrada so razkošni razgledi, ki se odprejo, ko stopim na vrh Zadnji Vogel, 2327m.
Medtem ko je na Triglavu prava gneča, sem tu sama na vsem grebenu.
Udobno se namestim in uživam na vrhu celo uro. Pogled na prehojeno pot in spodnje bohinjske gore.
Pogled na Razor, Poprovec, Vršake in Triglav
in še na mnoge druge vrhove.
Ura še ni poldne, ko se spustim na Vrata, 2192m. Pot nadaljujem proti Prehodavcem.
Sestopim mimo Zelenega jezera.
Ustavim se pri Jezeru v Ledvicah.
Seveda se ustavim tudi pri Koči pri sedmerih jezerih, saj za tako dolgo pot nisem imela ne dovolj tekočine ne hrane.
Poženem se še v hrib in čez Štapce sestopim mimo Planine pri Jezeru do planine Blato, kjer sem zjutraj začela pot. Sence so že dolge😊.
Ni komentarjev:
Objavite komentar