Spet je vreme botrovalo moji smeri potepanja. Vremenoslovci so napovedali nekaj dni stabilnega vremena na SV in odpravim se na SZ😊 Hrvaške, kjer valovi gričevnata pokrajina Zagorja.
Na mnogih vzpetinah so cerkve ali gradovi,
v dolincah med njimi in tam, kjer se dolina prelije v ravnino, pa mesta in mesteca in med njimi nepregledna polja.
Začnem pri pogorju Medvednica. Po neprijazni vožnji se zapeljem v vas Ivanec Bistranski in poiščem P na sprehajališču kardinala Alojzija Stepinca. Sprva ob glavni cesti, nato po strmi asfaltni cestici in že sem sredi zelenja. Kako prija ta zelena kopel! Pobočja so poraščena s čemažem in diham s polnimi pljuči. Tudi ptice se veselijo zelenja in svežih vonjav in pojejo, žvižgajo, žvrgolijo, žgolijo, cvrkutajo, kličejo, ščebetajo 😊... in mi s svojim oglašanjem povzročajo neskončno zadovoljstvo. Le kaj si pripovedujejo?
Sledim lepo označeni stezici po kolovozih, čez pobočje, ob blatni grapi... nato se slabo uhojena potka povsem izgubi v neprehodnem grmičevju. Tod naprej to pomlad še nihče ni hodil in jaz ne bom prva. Obrnem se in diham in poslušam in uživam v tistem, kar mi je dano... do Kamenih svatov, 482m, se bom povzpela kdaj drugič, morda od kod drugod. Zato pa se z avtom pripeljem prav pod najvišji vrh Medvednice, t.j. Sljeme, 1033m nad Zagrebom. Ujamem le kratek pogled na Zagreb, nato se pooblači, a konec dneva sonček le še pokuka skozi oblake.
Do izhodišča se vrnem po lepo urejeni učni poti Miroslavec ob prijetnem šumljanju potoka Kraljevac. Le od daleč pogledam grad Kulmer.
Po regionalnih cestah se odpeljem v vas Klanjec, ogledam si park galerije Avgustinčič, samostan in mestno jedro.
Z razgledišča se odprejo pogledi proti Sloveniji in Kumrovcu.
na Bizeljski grad.
Usmerim se proti Kostelskemu gorju. Spotoma se ustavim v soteski Zelenjak, obiščem pot med krošnjami in se po križevem potu vzpnem do cerkve Marije Snežne, od koder je lep razgled.
V objektiv ujamem še srno pri večerji in zadovoljna ter utrujena zaključim dan.








Ni komentarjev:
Objavite komentar