torek, 29. april 2025

Kolesarski utrinki iz Emiglia Romagne: Ravenna, Cervia, Cesenatico

Emiglia Romagna je ena od dvajsetih italijanskih dežel. Razteza se od morja do severnoapeninskih gora in je znana po svoji bogati zgodovini. Namenim se v še eno od znanih solinarskih mest, Cervio.

Iz Comaccia nadaljujem proti jugu. Ob poti je Ravenna, vsenaokrog so prometni zastoji. Parkiram v trgovinskem centru, se zavihtim na kolo, se preko obvoznice le stežka prebijem, naprej gre lažje. Površine za kolesarje so označene, delimo si jih z nasprotivozečimi kolesarji in pešci. Dospem do centra. Področja, namenjena samo pešcem, so prekinjana s prometnimi ulicami. Ujamem nekaj utrinkov




se znajdem na ulici pesnikov,

potem pa me pot odpelje kar nazaj proti avtu. Promet se je umiril in nadaljujem v Cervio. 

Cervia je še danes aktivno solinarsko središče, kjer pridobivajo "sladko sol", ki je zaradi odsotnosti grenkih mineralov blagega okusa. Mimo solin se vozim z avtom, s kolesom pa se odpeljem proti Cesenaticu. Kolesarim pod mogočnimi borovci skozi velika hotelska naselja. Preračunavam ali je možno, da odkolesarim do Riminija. Kar nadaljujem mimo Cesenatica, a borovcev je vse manj, vedno več je betona in ko pridem do kanala Rubicon in Gatteo a Mare, se zagledam v nadaljevanje betonske džungle in si premislim. 

Vrnem se v Cesenatico. Kolikor je mogoče, kolesarim blizu morja. A ga gledam le od daleč. 
Dolge mivkaste plaže ravnajo z bagerji, z metrom merijo oddaljenost med dežniki in ležalniki. Cesenatico je priljubljeno turistično središče in v njem so hoteli vseh vrst iz različnih zgodovinskih obdobij.



Najbolj živahen je utrip od dolgem pristaniškem kanalu, ki ga je leta 1500 zasnoval Leonardo da Vinci. Po njem plovejo lesene ladje in je muzej na prostem.




Odkolesarim na en pomol, se prepeljem čez kanal s trajektom, obvozim trg s kipom ženam mornarjev

in si na drugem pomolu privoščim košček pizze. Nazaj lagodno poganjam kolo v senci mogočnih pinij ter vonjam akacije in tamariske.

Ob morju postaja vroče, zato se obrnem proti notranjosti in upam, da v gričevnatem svetu najdem več zelenja, sence in vetra.






 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...