torek, 10. junij 2025

Južna Tirolska s kolesom in peš: Lago di Resia in Lago della Muta

Na Južno Tirolsko se odpravim z željo kolesariti ob reki Adiži (Adige/Etsch). Na dolgi poti do tja se ustavim in na svoj vrh me po slikoviti poti zvabi Mt.Pez, 2568m. Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska s kolesom in peš: Fie alo Sciliar in Mt. Pez

Tretji dan le potegnem mimo Bolzana in Merana in skozi slikovito dolino Val Venosta /Vinschgau dosežem prelaz Reschen na italijansko - avstrijski meji. Kar takoj se spravim na kolo in uživam v vzponu preko čudovitih travnikov s pogledom na zasnežene gore.




Seveda moram najprej poiskati izvir Adige. Peljem se skozi vas Resia/Reschen in kažipot me usmeri na strmo asfaltno cesto. Ko premagam klanec, se prične makadamska cesta, ki pelje čez pašnike. Na paši je čreda bikcev. Pastir me z nasmehom spusti skozi pašno ograjo po cesti naprej. Hitim kar peš, ne upam zajahati kolesa, saj so bikci še bolj radovedni kot njihove mame😄. Oddahnem si, ko dospem do ograde na drugi strani "pašnika". Pot k izviru se odcepi navzdol in me pelje mimo velikih zaraščenih balvanov, ki to sploh niso, kar vidim, ko se ozrem nazaj.

Pridem do lepo urejenega prostora ob izviru Adige z lepim pogledom na dolino.



V dolino se spustim kar po pešpoti, da se ne srečam ponovno z bikci. Oh ti travniki....

V vas se pripeljem ob hiši, ki ima na pročelju upodobljen izvir. Zapeljem se ponovno skozi vas, poiščem informacijski biro in se oskrbim z zemljevidi. Spustim se proti jezeru Resia (Lago di Resia/Reschensee) in začnem mojo kolesarsko pot. 

Po zahodni strani jezera se pot dviga in spušča, niha tudi moja hitrost vožnje😀. Kar hitro sem v sosednji vasi St. Valentin, kjer se zapeljem čez jezersko brano in čez travnike spustim do naslednjega jezera Muta (Lago della Muta/Heidersee)


Je povsem drugačne barve in na koncu je močvirnato. Kolesarska steza me vodi naprej proti naslednji vasi Burgusio/Burgeis, strmina in hitrost se večata, spust je krasen, uživaški. A postaja tudi vse bolj vroče, saj se iz 1470m spustim na 1200m. Ustavim se na uravnavi tik nad Burgusiom in preračunavam..... in obrnem. Kar pošteno se ogrejem 😅 pri poganjanju navzgor, a travniki so ravnokar pokošeni, lepo dehtijo in me zamotijo med vzponom.

Sedaj vidim tudi skalce in na njej opremljene smerce, ki jih med spustom nisem opazila.

Na koncu jezera Muta najdem lepo pot, ki me prek močvirja pripelje na vzhodno stran jezera in v vas 


in skoznjo do zgornjega jezera Resia.

Po V strani jezera prav tako pelje lepa kolesarska pot, le da je ta makadamska in povsem ravninska.

Na jezeru uživajo številni kajtarji, jaz pa prikolesarim do delno potopljenega zvonika pri vasi Curon Venosta /Graun im Vinschgau, ki je glavna znamenitost tega jezera. Zvonik je ostanek romaneskne cerkve iz 16. stoletja, ki je bila leta 1950 potopljena skupaj s 163 drugimi stavbami in 523 ha rodovitne zemlje rodbine Montecatini zaradi potreb elektrarne.

Sprehodim se po obrežju okrog zvonika. Na parkirišču nad njim je vroče in bučno, zato kar nadaljujem proti Resii.

Razmišljam o nadaljevanju poti, saj se nižje obetajo kar visoke temperature. Spremenim (spet😃) svoj načrt in se spustim na S stran v Avstrijo do vasi Pfunds. Zvečer si privoščim osvežujočo kopel v bližnjem jezeru😊.

Sprehodim se čez most, pod katerim teče reka Inn. Ob njej bo jutri tekla moja pot 😀.








Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...