petek, 13. junij 2025

Lago di Carezza/Karersee in Punta delle Selle

Podala sem se na Južno Tirolsko v dolino Val Venosta, da bi kolesarila ob reki Adige /Etsch.  S Passo Resia /Reschenpass, 1507 m, kjer reka izvira, kolesarim ob reki navzdol in že proti 1000 mnv postane (pre)vroče Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska s kolesom in peš: Lago di Resia in Lago della Muta . 

Odpeljem se na S stran prelaza in poskusim temperature tam, a popoldan je bolje na koncu doline Vallelunga Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska s kolesom in peš: ob reki Inn in Vallelunga.  

Zjutraj s kolesom obiščem še nekaj srednjeveških vasic in se pred vročino skrijem v visoke gore na koncu doline Martell Potepanja po gorah in dolinah: Južna Tirolska: kolesarski krog po srednjeveških vasicah in dolina Martell

Sklenem, da se ob reko Adigo vrnem, ko se temperature umirijo in se podam na pot proti domu. Na dolgi poti se ustavim pri jezeru Carezza /Karersee. Jutro je moj zaveznik, temperature so še prijetne, drena še ni. Že s parkirišča je scena nepozabna.

Ogledam si informativne table in se odločim za krožno pot. Stopim preko ceste in pred menoj je slika, ki mi vzame dih.

Lago di Carezza/Karersee, 1550m. Obhodim ga po S in Z strani, nato nadaljujem po makadamski cesti in gozdni poti proti srednjemu jezeru.


Krožna pot se dvigne visoko nad njim in kmalu sem v naselju Carezza/Karersee.  Po lepih travnikih z osupljivimi razgledi se krožno vrnem do avta.



Ob lepih razgledih sem spregledala ceno parkiranja in ko plačam 9 eur za dobri dve uri, mi postane vroče😐😳😰

Nadaljujem na prelaz San Pellegrino. Parkirišča, ki niso povsem na prelazu, so brezplačna😀. Parkiram nasproti izhodišča ture in že sem sredi cvetočih travnikov.





Za razglede ne najdem besed, so preprosto čudoviti.







Ves čas sem pod nadzorom. 😊

Kar prehitro sem na sedlu Selle pod kočo Bergvagabunden, 2529m. Počutim se kot doma😃.

Nadaljujem po grebenu, ki postaja vse bolj ozek

in kmalu stopim na vrh Punta delle Selle, 2593 m.


Za nadaljevanje se ne odločim, greben je še bolj oster in razgiban, do naslednjega vrha je vsaj pol ure, jaz sem pa tudi že precej hodila danes. 

Usedem se in uživam. Poslušam razigrane svizce, ki se igrajo na zaplati snega pod vrhom, a v objektiv mi jih ne uspe ujeti. So hitrejši kot ptica, ki jih prav tako opazuje.

Kar težko se odločim za sestop, a ura že priganja. Med sestopom me do solz nasmejijo svizci, ki se igraje preganjajo in hihitajo po travnikih.

Nekateri med njimi nočejo imeti opravka z mano.😂

Razgledi, rožice, rožice, razgledi, ...

in hitro sem na izhodišču. Razigrana kot svizci, radostna kot otrok in hvaležna za prečudovite dni in poti.






Ni komentarjev:

Objavite komentar

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...