Po jutranji rutini se namenim preživeti dan ob kuhi, branju knjige, ki jo že kar predolgo berem in še čem, kar mi pride naproti. A me jasnina neba in nagajiv veter premamijo, da se zazrem v zemljevid. Kam to pot, kje bi utegnili biti razgledi in ravno prav razgibana pot za popoldanski sprehod? Z avtom na Pristavo nad Stično. Parkiram prav na koncu vasi, na krožišču pred pomnikom pretekli vojni za Slovenijo. Razgledom se ne morem načuditi. V daljavi uzrem KSA.
Sprehodim se po lepih travnikih in urejenih sprehajalnih poteh turistične vasi Pristava. Sledim oznaki za Viridino pot in se spustim do Sv. Lamberta.
Iščem pot naprej, a pot po grebenu naprej se konča v presenetljivi strmini. Le kdo bi si mislil, da so na Dolenjskem tudi tako strma pobočja in tako globoke grape. Vrnem se del poti nazaj in sledim označeni poti navzdol. Pot se še kar spušča, meni pa se bolj hoče razgledov, zato zapustim označeno pot. Po nekaj kolovozih se ponovno vzpnem in se pred lovsko kočo priključim na makadamsko cesto, ki me popelje do vasi Goričica z lepimi razgledi proti jugu. Nadaljujem po asfaltu skozi vas in še naprej do prvega odcepa, kjer makadamska pot in oznaka kažeta v levo. Prav v kratkem se odpre krasen pogled na planjave, ki me mimo cvetočih jablan, sveže zelenih brez in pisanega travniškega cvetja popeljejo na vrh Obolno, 778 m.
Proti severu spet moj pogled pritegnejo KSA, proti jugu nazaj na izhodiščno točko.
Posedim na vrhu, mrzel veter prinese hlad iz zasneženih gora. Spustim se po sončni strani travnikov, vdenem kolovoz, pot skozi gozd in mimo kamnoloma in se povsem izognem hoji po asfaltu. Še po makadamski cesti od lovske koče do Pristave in spet me navda zadovoljna utrujenost in zvečer spomin na lepo preživet dan.
sreda, 22. april 2020
sreda, 8. april 2020
Magdalenska gora
V dvoje je lepo, v troje še lepše. Najbolj se razveselim, ko si zaželita na "turo" z menoj tudi Manja in Iza. V Hrastje z avtom. Za hrib pa so to pot noge težke in tudi vlakovna kompozicija ne pomaga. A na vrhu, ko se odžejamo in okrepčamo, pride energija na dan. Dričamo se po mahovih in vzpenjamo po bregovih okrog cerkvice.
Pot navzdol in domov pa je čisto prekratka. Zavihamo rokave in nogave in zadovoljne na travniku pod goro naredimo še nekaj prevalov.
Pot navzdol in domov pa je čisto prekratka. Zavihamo rokave in nogave in zadovoljne na travniku pod goro naredimo še nekaj prevalov.
nedelja, 5. april 2020
Grebenčkanje od Gradišča do Limberka
Sem se že kar privadila in prav imenitno se mi zdi, da ni treba daleč vozit, zgodaj vstajat ... no ja, za nekaj časa!
Do Spodnje Slivnice in brezpotno na vrh Gradišča, 486 m. Na vrhu je le podrto drevje in obilica klopov v zelenečem podrastju. Kar hitro do kolovoza in spust do vasi Zavrh, ki je ena sama hiša, pa tista lepa in velika.
Širok kolovoz postane prijetna pot skozi gozd z opozorilno tablo, da je tod domovanje medveda. Prisluškujem in s palicami opozarjam nase. Vzpnem se na Grič, 488 m.
in se spustim v Predole. Prečkam cesto in spet po kolovozu v naslednji hrib. S kolovoza zavijem na Kremenico, 511 m in vrh označim kar sama.
Še skok na Jelovec, 666 m in spust nazaj na markirano pot, ki me pripelje na Limberk, 687m.
Nazaj po isti poti brez skokov na vrhove. Lep dan po prijaznem dolenjskem grebenu.
Do Spodnje Slivnice in brezpotno na vrh Gradišča, 486 m. Na vrhu je le podrto drevje in obilica klopov v zelenečem podrastju. Kar hitro do kolovoza in spust do vasi Zavrh, ki je ena sama hiša, pa tista lepa in velika.
Širok kolovoz postane prijetna pot skozi gozd z opozorilno tablo, da je tod domovanje medveda. Prisluškujem in s palicami opozarjam nase. Vzpnem se na Grič, 488 m.
in se spustim v Predole. Prečkam cesto in spet po kolovozu v naslednji hrib. S kolovoza zavijem na Kremenico, 511 m in vrh označim kar sama.
Še skok na Jelovec, 666 m in spust nazaj na markirano pot, ki me pripelje na Limberk, 687m.
Nazaj po isti poti brez skokov na vrhove. Lep dan po prijaznem dolenjskem grebenu.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja
Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...
-
Sem šla pogledat, kakšne barve so macesni. Niso še, a že se začenja čas, ko postajajo rumeni. Nekaj utrinkov z vrha. Veliki Draški vrh, 2241...
-
Jezero Iseo se nahaja v Italiji, v Lombardiji, zahodno od jezera Garda. Je precej manjše in po nekaterih virih naj bi bilo tudi manj obiskan...
-
Spet se odpravim na pot, spet v Benečijo. Kar domače se že počutim. Prvi dan si ogledam Čedad in Tarcento in si pretegnem noge na prijetni k...