sobota, 23. maj 2020

S prijatelji na Vratca

Sivo sobotno jutro z velikimi deževnimi kapljami ni obetalo prijaznega vremena. A srečanje s prijatelji je bilo dogovorjeno. In četudi se ne razvedri, se nam obeta lep dan. Zapeljemo se na Jezersko, v Ravensko kočno in se prek Štularjeve planine povzpnemo na Češko kočo.



Zapiha veter močan, preganja oblake, ki po nebu rišejo raznovrstne oblike.





Skozi ozko grlo, še delno zaphano s snegom, se po stari poti povzpnemo na Vratca, od koder se nam ponudijo širni razgledi blizu in daleč.




Dolgo se zadržimo na ostrem vršiču in se veselimo lepega dne, razgledov in druženja. Po novi poti se spustimo nazaj do Češke koče. Snežišča nad njo se razveselimo kot otroci. Na njem naredimo nekaj zavojev in nekaj kep.

Mimo koče se spustimo nazaj do avtov in obiščemo Šenkovo domačijo, od koder so razgledi na vso kočno še posebej lepi.

Naš gorski svet je lep, še posebej uživamo v njegovi lepoti, ko ga obiščemo s prijatelji. In kje je lepše praznovati rojstni dan kot v gorah s prijatelji!


četrtek, 21. maj 2020

Hruški vrh in Klek

Gradbena dela okrog hiše so nam podaljšala zapoved "ostani doma". Ko pa je napovedan dela prost dan, pa naraste nemir in vznikne želja. Iz sončne Dolenjske se peljem proti Gorenjski. Vrhovi levo in desno so prekriti z oblaki. Nekaj jasnine proti Primorski, Škofjeloškim hribom. Moja želja, vsaj videti visoke hribe, če že ne obiskati jih, je pa tako velika, da kar vztrajam proti S. In v zgornjesavski dolini so nižjeležeči vrhovi pod oblaki. Prav lepo mi bo! Na Planini pod Golico že pokuka sončece in skozi lep drevored se napotim proti Rožci.
Mestoma skromno markirana pot na začetku me ne odvrne in prav kmalu se vzpnem na Jeseniško planino. Izmenjujejo se rumeni in beli travniki, razgledi z vsakim korakom obširnejši.


Na Hruškem vrhu razgledno vsenaokrog, odstirajo se Julijci, Storžič, Košuta... V zavetju na J strani grebena se naužijem razgledov na najvišjega.
S sedla se vzpnem po graničarski poti na Klek, 1754m, ponovno posedim in uživam v miru in barvitosti.


Nadaljujem po grebenu, dosežem markirano pot na Rožco in se spustim čez barvite pašnike nazaj na Jeseniško planino.



Še prijeten sprehod med borovničevjem in mladim smrečjem na Planino pod Golico. Na parkirišču se zapletem v pogovor z domačinom. Povabi me na ogled malega alpskega sveta. Na meji svojega domovanja v skalnjaku pričara vrhove doma in v tujini, od Golice in Triglava do Grossglocknerja in Materhorna.


Oj, kako je lep ta naš gorski svet!

nedelja, 10. maj 2020

Smrekovec, Krnes in Komen oz. Kamen

Navigacija trmasto vztraja, da nobena pot na Spodnje Sleme med Olševo in Raduho ni mogoča. Pa zavijeva pod Dom na Smrekovcu. Na parkirišču pade že nekaj kapelj. Skočiva vsaj na vrh Smrekovca, če sva že tu!


Na vrhu neprijazno piha, na nebu težki oblaki, a ker ne pada, nadaljujeva. Čez gozd, čez lepe planjave, z lepimi razgledi, mimo slikovitih, velikih mravljišč.


Greva čez vrh Krnesa, se spuščava in vzpenjava in odpre se prelep razgled na vrh Komna, vse vrhove Raduhe in Kamniško Savinjske Alpe.



Spustiva se do kapelice, na kratko obsediva. Na poti nazaj prične sonce razganjati oblake in na pravem balkončku z razgledom na Ojstrico in sosede se prepustiva soncu.


Če so bila pobočja Raduhe že prav pomladansko olepšana s cvetjem, pa na Smrekovškem pogorju le tu in tam srečava kakšno cvetlico.




Zato pa so poti in vrhovi polni odvrženih toaletnih robčkov in cigaretnih ogorkov. Planinci, ki jih odvržejo, ob tem ne pomislijo, da bo narava potrebovala nekaj let, da jih bo predelala.

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...