ponedeljek, 21. september 2020

Kancelj

 Velikokrat se nam na poti tudi v hribih mudi, da dosežemo zadani cilj in še varno sestopimo v dolino. Med dvema deževnima dnevoma si posebnega cilja nisem zamislila, le zaželela sem si otipat še toplo skalco. Zapeljem se na Jezersko in se po Slovenski vzpnem do Kranjske koče na Ledinah.



Jesen se počasi že oglaša.




Malo pod kočo srečam dva planinca in potrdita, da je lovska pot zaradi dežja prejšnji dan močno razmočena in neprijetna za sestop, zato se odločim za sestop po isti poti. Malo pod kočo me potegne v smer razgledne točke Kancelj. Mislim, da table nikoli doslej še nisem niti opazila. Spustim se do sedelca in vzpnem ob skalah, za katere se mi zdi, da se le stežka še skupaj držijo. 


A skale zanimive, razgled seže po celi dolini. Ne mudi se mi, posedim in se razgledujem. Potem pa le še sestop in občutek umirjenosti in zadovoljstva nosim v sebi.





sobota, 19. september 2020

Hohe Warte

Veliko sem se že potepala ko Karnijcih, a na najvišjem še nisem bila. Pride trenutek, ko se nam okoliščine tako lepo sestavijo, da se nam želje uresničijo. Lepo vreme, sobota, prijatelji. Zgodnji odhod, obilo dobre volje, pot v prekrasnem in divjem ambientu. Za povrh pa še....  a lepo po vrsti...

Pot na vodi od Koče Tolazzi strmo navkreber, ker nismo ravno ljubitelji hoje po cesti. Pripelje nas na prelepe travnike, na katerih že zorijo brusnice, ki se nam ponujajo v jutranjem mrazu. 



Dospemo do Koče Marinelli z izjemno lepimi razgledi na vse 😉strani.




Od koče se še malo dvignemo,, nato spustimo in spet dvignemo do melišč. Razgledi vse lepši.



Pristop čez melišča je utrujajoč, ker je vseskozi nevarnost padajočega kamenja, ki ga sprožajo planinci nad nami😞. A ko se odpirajo nova obzorja, korak postaja vse lažji.
Z melišč zavijemo v steno, po kateri v prijetnem poplezavanju dosežemo vrh.





Sestopamo čez ista melišča, nato pa kar naravnost navzdol. Tudi travniki na tej strani so polni okusnih borovnic in brusnic ter lepega cvetja.



Ko stopimo na cesto, po kateri ob vzponu nismo želeli hoditi, si oddahnemo. Strmina doslej je bila kar precejšnja. Pogledi nazaj so razveseljujoči.


Pri koči se odžejamo s pivom, razveseljuje pa nas pogled na jagode.







nedelja, 16. avgust 2020

Ojstrica, Lastovec in Deska

Pa ne vse troje v enem dnevu! Tudi lepoto je potrebno uživati v ravno pravi meri.
Letošnje poletje je muhasto, pa še napovedi se ne drži dosledno. Zato je najbolje napolniti  nahrbtnik in pot pod noge. Po deževni noči se zjasni nebo in jutro je sončno.

 Nedelja je in gornikov je veliko. A ko na razcepu zavijeva proti Molički peči, ostaneva sama.

Na greben Ojstrice prideva malo pod Malo Ojstrico in spet srečujeva številne gornike, ki se vzpenjajo in spuščajo.

Ob pobočjih se že pričenjajo zbirati meglice in ko stopiva na vrh Ojstrice, je vsenaokrog megleno. Začne se igra sonca z meglo in oblaki, ki je prav zanimiva in slikovita.




Letošnje poletje, bogato s padavinami, nas obdari z bujnim rastjem, cvetenjem.... Zdi se mi, da še nikoli nisem opazila toliko prelepega cvetja.





Sestop meglen do Kocbekovega doma. Žalosten je pogled na ruševine. Trije zabojniki pod streho sicer dobro služijo svojemu namenu, a iz kamna zidana koča ima svojo zgodovino in čar.
Vračava se mimo Vodotočnega jezera in pod Desko. Megla odkriva in zakriva vrhove, pobočja, doline in ustvarja nepozabne slike.


Pred napovedanim poslabšanjem vremena si ponedeljkovo jutro in dopoldan polepšava z vzponom na Lastovec in Desko. Za vzpon izbereva pot od lovske koče, ki naju ob robu prijazno pripelje na pisana pobočja Lastovca.




Ob poti zorijo brusnice, nabereva še borovnice in gozdne jagode in uživava tudi v dobrotah.
Od Lastovca nadaljujeva pot po poseki do Deske.
Razgledi razkošni, užitki nepopisni.

Pot Desko poiščeva pot, ki naju po strmih žlebih in posekah pripelje nazaj na planino Podvežak. Na nekaj mestih naju očarajo planike, velike in v polnem razcvetu.

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...