nedelja, 4. april 2021

Kožljevec

Po "zajtrku", ki traja do 14.ure, se sprehod zelo prileže. Pri roki so nama polhograjci. Zapeljeva se v Vrzdenec. Mimo spomenika Cankarjevi materi, lepo obnovljene zanimive kmečke hiše in cerkve sv. Kancijana nadaljujeva kar naravnost.



Vzpenjava se po lepi gozdni poti, a brez razgledov. Okrog se lahko razgledava šele malo pod vasjo Samotorica, 700 m. 


Mimo cerkve sv. Matevža čez travnike, pašnike se povzpneva na Kožljek, 788 m.


Razgled na Ulovko,

v daljavi se zasveti Snežnik
Občudujeva razgled proti KSA.



Na samem vrhu razgleda ni, zato ob spustu še pogledujeva še proti Gorenjski.



Na cesto, kjer je kažipot za Koreno, nama ne diši. Raje kar preko lepih travnikov v smeri proti Korenu. 




Pa ne prideva do tja, najdeva lepo pot, ki naju usmeri nazaj proti izhodišču. Malo nad njim posediva pri velikem lesenem križu, popijeva še poslednje kaplje toplega čaja. Dan je že dolg, sonce toplo, a zrak še vedno mrzel in na klopci ne vztrajava dolgo.








sobota, 3. april 2021

Zavrh, Kosivna ravan in Seten brdo

Spet smo primorani iskati skrite kotičke po domačih logih. Dopoldan nekam uide, zato se zapeljeva na P malo pod Jančami in po gozdni poti na Zavrh, 717 m. 

Spustiva se do domačije pod vrhom 

in poiščeva pot in kolovoz, ki naju pripelje do doma tabornikov Breza.

Nadaljujeva po zgornji poti, ovešeni s slapovi vresja in dospeva na Kosivno Ravan, 627 m.

Pa malo nazaj in dol, dol, navzdol, do Kunkeljskega potoka in čez. 

Potem pa kar po svoje strmo navzgor in seveda zgrešiva vrh Seten brdo, ki ostane za nama. Midva prisopihava na označeno pot, ki pripelje iz Laz pri Dolskem, ki naju pripelje v rekreacijski center pod Jančami, od koder se vzoneva v vas. V zavetju pomalicava, pa še požegnajo naju mimogrede.


Prav dolgo ne vztrajava, mraz je, pa še oblaki prihajajo.


Med spustom proti se odprejo pogledi proti Gorenjski, na Šmarno goro,

za trenutek se odstre tudi pogled na najvišjega.
Še nekaj korakov do avta in lep popoldan v naravi je zaokrožen.

sreda, 31. marec 2021

Nad Šitom glava

Velikokrat sem že bila na vrhu, a doslej nikoli s smučmi. Ne prezgodaj, da ne bo pretrdo in ne prepozno, da ne bo prevroče in sneg pretežak, odrineva. Na Vršiču ujameva skoraj zadnje parkirno mesto. Proti Grebencu se že vije kolona pohodnikov in cikcaka četa smučarjev.


Najprej malo po svoje, nato slediva narejeni smučini, ki je speljana lepo, prav uživaško. Dan kot iz sanj, razgledi krasni, da bi bil greh hiteti.




Ko pod steno Grebenca zavijeva desno, ostaneva skoraj sama. Glavnina napreduje naravnost.


Sonce se je uprlo v pobocja, nenavadno vroče je te dni. Vročina naju spremlja po celi dolinci skoraj do pod vrha.


Šele tam veje hladen in na trenutke močan veter.



Poiščeva zavetje levo od vrha pod skalcami, se okrepčava in pripraviva za spust. Preko naju huškne senca in svobodno kot ptič se čez rob odpelje padalo. In še drugo za njim.



Spust v zgornji polovici kar prijeten, v spodnji pa temperaturam in uri primeren. Bolje bi bilo, če bi se spustila kakšno uro prej!

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...