Po "zajtrku", ki traja do 14.ure, se sprehod zelo prileže. Pri roki so nama polhograjci. Zapeljeva se v Vrzdenec. Mimo spomenika Cankarjevi materi, lepo obnovljene zanimive kmečke hiše in cerkve sv. Kancijana nadaljujeva kar naravnost.
Mimo cerkve sv. Matevža čez travnike, pašnike se povzpneva na Kožljek, 788 m.
Na samem vrhu razgleda ni, zato ob spustu še pogledujeva še proti Gorenjski.
Na cesto, kjer je kažipot za Koreno, nama ne diši. Raje kar preko lepih travnikov v smeri proti Korenu.
Pa ne prideva do tja, najdeva lepo pot, ki naju usmeri nazaj proti izhodišču. Malo nad njim posediva pri velikem lesenem križu, popijeva še poslednje kaplje toplega čaja. Dan je že dolg, sonce toplo, a zrak še vedno mrzel in na klopci ne vztrajava dolgo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar