ponedeljek, 5. april 2021

Vrh sv.treh Kraljev, Golni vrh in Lavrovec

 Lep, mrzel in vetroven dan se obeta. Odpeljeva se v Smrečje in kar naprej za kažipotom Vrh Sv. treh kraljev. Nad križiščem parkirava in v nekaj 10 minutah  delno po cesti in čez lepe travnike ob lepih razgledih doseževa Vrh, 884 m.



Cerkev je odprta, potrkavanje je v teku. Pokukava v notranjost in zunaj prisluhneva melodiji zvonov.



In uživava neverjetne razglede 360st.


Tudi na mežnarijo pod cerkvijo z lepimi vrati.

Namenila sva se še na Golni vrh in Lavrovec. Morala bi se vrniti in po označeni poti najprej na Lavrovec in od tam naprej na Golni vrh ter povratek po isti poti nazaj. S tega mesta pa se nama zdi, da bi lahko po poteh, kolovozih in posekah naredila krožno turo. 


Osredotočena na iskanje poti ne slikam veliko, le toliko si zapomnim, da bo v juliju treba pogledat za borovnicami v teh koncih.  Po stečinah, stezicah, kolovozih, čez potoke, potočke in močvirja, doli in gori, se po dveh urah hoda končno začneva vzpenjati po slednjem travniku pred vpisno knjigo pod vrhom.



Mimo dveh bunkerjev v Rupnikovi liniji, čez vrh, ki se skriva v gozdu, doseževa dolgo travno izravnavo, ki jo proglasim za Golni vrh,  


Veter je vse močnejši, bolj mrzel, kar med spustom proti Lavrovcu občudujeva razglede.




Vrh Lavrovca je označen s posebnim znamenjem.



Malo pod vrhom kratko poklepetava z gospodarjem,


se spustiva do lepe kapelice


in po strmi poti navzdol končno doseževa dno doline. 

 Od tam sledi le še kratek, a strm vzpon do poti, ki naju je zjutraj peljala na prvi vrh, sedaj pa nazaj k avtu. Kar prileže se po 6 urah hoda pretegniti noge, popiti še zadnje kaplje čaja, se usesti v toplo zavetje avta in odpeljati v toplino doma.

nedelja, 4. april 2021

Kožljevec

Po "zajtrku", ki traja do 14.ure, se sprehod zelo prileže. Pri roki so nama polhograjci. Zapeljeva se v Vrzdenec. Mimo spomenika Cankarjevi materi, lepo obnovljene zanimive kmečke hiše in cerkve sv. Kancijana nadaljujeva kar naravnost.



Vzpenjava se po lepi gozdni poti, a brez razgledov. Okrog se lahko razgledava šele malo pod vasjo Samotorica, 700 m. 


Mimo cerkve sv. Matevža čez travnike, pašnike se povzpneva na Kožljek, 788 m.


Razgled na Ulovko,

v daljavi se zasveti Snežnik
Občudujeva razgled proti KSA.



Na samem vrhu razgleda ni, zato ob spustu še pogledujeva še proti Gorenjski.



Na cesto, kjer je kažipot za Koreno, nama ne diši. Raje kar preko lepih travnikov v smeri proti Korenu. 




Pa ne prideva do tja, najdeva lepo pot, ki naju usmeri nazaj proti izhodišču. Malo nad njim posediva pri velikem lesenem križu, popijeva še poslednje kaplje toplega čaja. Dan je že dolg, sonce toplo, a zrak še vedno mrzel in na klopci ne vztrajava dolgo.








sobota, 3. april 2021

Zavrh, Kosivna ravan in Seten brdo

Spet smo primorani iskati skrite kotičke po domačih logih. Dopoldan nekam uide, zato se zapeljeva na P malo pod Jančami in po gozdni poti na Zavrh, 717 m. 

Spustiva se do domačije pod vrhom 

in poiščeva pot in kolovoz, ki naju pripelje do doma tabornikov Breza.

Nadaljujeva po zgornji poti, ovešeni s slapovi vresja in dospeva na Kosivno Ravan, 627 m.

Pa malo nazaj in dol, dol, navzdol, do Kunkeljskega potoka in čez. 

Potem pa kar po svoje strmo navzgor in seveda zgrešiva vrh Seten brdo, ki ostane za nama. Midva prisopihava na označeno pot, ki pripelje iz Laz pri Dolskem, ki naju pripelje v rekreacijski center pod Jančami, od koder se vzoneva v vas. V zavetju pomalicava, pa še požegnajo naju mimogrede.


Prav dolgo ne vztrajava, mraz je, pa še oblaki prihajajo.


Med spustom proti se odprejo pogledi proti Gorenjski, na Šmarno goro,

za trenutek se odstre tudi pogled na najvišjega.
Še nekaj korakov do avta in lep popoldan v naravi je zaokrožen.

Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...