Vrh sv.treh Kraljev, Golni vrh in Lavrovec

 Lep, mrzel in vetroven dan se obeta. Odpeljeva se v Smrečje in kar naprej za kažipotom Vrh Sv. treh kraljev. Nad križiščem parkirava in v nekaj 10 minutah  delno po cesti in čez lepe travnike ob lepih razgledih doseževa Vrh, 884 m.

Cerkev je odprta, potrkavanje je v teku. Pokukava v notranjost in zunaj prisluhneva melodiji zvonov.

In uživava neverjetne razglede 360st.

Tudi na mežnarijo pod cerkvijo z lepimi vrati.

Namenila sva se še na Golni vrh in Lavrovec. Morala bi se vrniti in po označeni poti najprej na Lavrovec in od tam naprej na Golni vrh ter povratek po isti poti nazaj. S tega mesta pa se nama zdi, da bi lahko po poteh, kolovozih in posekah naredila krožno turo. 

Osredotočena na iskanje poti ne slikam veliko, le toliko si zapomnim, da bo v juliju treba pogledat za borovnicami v teh koncih.  Po stečinah, stezicah, kolovozih, čez potoke, potočke in močvirja, doli in gori, se po dveh urah hoda končno začneva vzpenjati po slednjem travniku pred vpisno knjigo pod vrhom.

Mimo dveh bunkerjev v Rupnikovi liniji, čez vrh, ki se skriva v gozdu, doseževa dolgo travno izravnavo, ki jo proglasim za Golni vrh,  

Veter je vse močnejši, bolj mrzel, kar med spustom proti Lavrovcu občudujeva razglede.

Vrh Lavrovca je označen s posebnim znamenjem.

Malo pod vrhom kratko poklepetava z gospodarjem,

se spustiva do lepe kapelice

in po strmi poti navzdol končno doseževa dno doline. 

 Od tam sledi le še kratek, a strm vzpon do poti, ki naju je zjutraj peljala na prvi vrh, sedaj pa nazaj k avtu. Kar prileže se po 6 urah hoda pretegniti noge, popiti še zadnje kaplje čaja, se usesti v toplo zavetje avta in odpeljati v toplino doma.