torek, 19. oktober 2021

Krog po Istri

Želela sva pravzaprav narediti krog po Istri s kolesom, a so naju napovedane nizke temperature prepričale, da sva kolesa pustila doma. Vzela sva pohodno in plezalno opremo in uživala vsak trenutek na vsej poti. 

Začneva v slovenskem primorju, se sprehodiva po obali od solin, preko Forma Vive do Portoroža in nazaj. Nadaljujeva po notranjosti Istre in se ustaviva v Sv. Lovreču 






in Kringi.




Nadaljujeva proti Rovinju, ki naju je že spomladi očaral z obilico lepih poti, razgledov, senčnih in sončnih leg, razgibanostjo in barvitostjo.












To pot imava s seboj plezalno vrv in v dveh dneh obnoviva plezalne veščine.





V Peroju občudujeva sončni zahod



in se nadihava jutranje svežine morja.

Nadaljujeva v Stari Rakalj. Ves dan se sprehajava ob morju po poti, ki sva jo prehodila že pred leti , le da takrat še ni bila imenovana Hauserjeva pot. Narediva celodnevno turo, posedava v zalivih, poplezavava po obmorskih skalah, preizkusim, koliko je še toplo oz. mrrrzlo morje, nabereva sadeže, ki pa meni ne dišijo.











Kar težko se posloviva od Rakalja.






Preseliva se v Moščenice, odkoder se povzpneva na Kremenjak, 827 m, se sprehodiva po 1 km dolgem hrbtu Učke še do Brguda, 907 m in sestopiva krožno mimo spomenika materi in hčeri, ki sta zmrznili v snežnem metežu pod Učko.












Še en obhod, to pot znotraj obzidja Moščenic.






Nadaljujeva z razgbavanjem po skalnih smereh v Medveji in spet me potegne, pa kar hitro mine plavanje v mrrrzlem morju. Še en dan lepega vremena je pred nama in odločno obrneva 
v smeri proti domu. Ustaviva se v vasi Brgudac z razgibano zgodovino.



Po lepi gozdni poti se vzpneva mimo slikovitih Korit na skalni Brajkov vrh, 1091m, s katere je razgled na celo Istro.



 
Nadaljujeva mimo planinske koče Korita 


in se po pretežno gozdnih poteh vzpneva na najvišji vrh Čičarije, Veliki Planik, 1272 m. 


Spustiva se na sedlo in po grebenu osvojiva še Mali Planik, 1265m. In vauuuu, kakšni razgledi, od Triglava in KSA, čez Snežnik do Velebita.






Sestopiva okrog Velikega Planika, na križišču izbereva drugo stezo proti izhodišču kot pri vzponu. Od začetka ji le težko slediva in se prebijava čez malinovje in podrta drevesa, nato pa naju udobno pripelje na izhodišče.


Le še sprehod skozi vas in proti domu se odpeljeva še po suhi cesti. 

Istro sva obiskala že velikokrat, s kolesom, pohodnimi čevlji in vrvjo, a vselej najdeva nove kotičke, ki naju navdušijo za ponovni obisk.










nedelja, 3. oktober 2021

Za soncem na morje

Obilo je bilo opravkov in opravil in prav zaželim si miru. Najbolj obetavna je vremenska napoved za morje, kjer morda ujamem 2 in pol dni sonca. Naložim kolo v avto in odhitim na jug. Ravno še ujamem sončni zahod, posedim na obali in se prepustim valovanju morja. Naslednje jutro ne hitim, tudi na morju so jutra že hladna. Tudi ko zajaham kolo, se le počasi vozim ob obali, se prepuščam sončnim žarkom, lepim pogledom in omamnim vonjavam morja in borovcev.






Ozračje je izjemno čisto, vidi se tja daleč do gora. Kar daleč sem že od izhodišča, zato obrnem. A ne po isti poti. Po notranjosti se vozim skozi lepe vasi, preko polj, vinogradov, mimo cerkva...



A kmalu sem spet pri morju, kjer so pogledi najlepši in najbolj omamno diši. (kolesarski krog: Katoro, Zambratija, Savudrija, svetilnik, Crveni vrh, Valica, Murine, Sv. Marija na Krasu, Petrovija, Makale, Seget, Umag, Katoro)


Preoblečem se, okrepčam in spet odhitim na obalo. Ravno še ujamem sonce v zatonu.








Prihodnji dan odkolesarim ob obali v nasprotno smer. Preiščem vsak kotiček in vztrajam ob obali kolikor je smiselno in uživaško.


Vračam pa se spet po notranjosti in ujamem še druge razglede.


(kolesarski krog: Katoro, Umag, Sv. Ivan, Lovrečica, Dajla, Mareda, Novigrad, Bužinija, Fiorini, Karigador, Umag, Katoro)
Tretji dan pa že zjutraj rahlo rosi. In se spet zvedri. A po nebu se le sprehajajo temni oblaki in obetajo še več dežja. Naložim kolo v avto in se napotim proti domu. Iz doline Mirne se zapeljem na vzpetino nad njo do ruševin gradu Pietrapelosa. Iz informativnih panojev berem zanimivo zgodovino utrdbe. Sprehodim se še daleč naokrog in ujamem jesenske barve ruja.





Še malo naprej se odpeljem, toliko da pridem čez mejo in se spet ustavim, to pot v Kubedu. Velikokrat sem se peljala tod mimo, to pot pa si želim ogledati to zgradbo visoko nad cesto. V vasi je živahno, poteka kolesarska dirka. A na gradu visoko nad vasjo sem sama s širnimi razgledi na kraški rob.






Pa še na Socerb skočim in s parkirišča pri gradu pozdravim morje in sonce in odhitim domov.








Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...