Krog po Istri

Želela sva pravzaprav narediti krog po Istri s kolesom, a so naju napovedane nizke temperature prepričale, da sva kolesa pustila doma. Vzela sva pohodno in plezalno opremo in uživala vsak trenutek na vsej poti. 

Začneva v slovenskem primorju, se sprehodiva po obali od solin, preko Forma Vive do Portoroža in nazaj. Nadaljujeva po notranjosti Istre in se ustaviva v Sv. Lovreču 

in Kringi.

Nadaljujeva proti Rovinju, ki naju je že spomladi očaral z obilico lepih poti, razgledov, senčnih in sončnih leg, razgibanostjo in barvitostjo.

To pot imava s seboj plezalno vrv in v dveh dneh obnoviva plezalne veščine.

V Peroju občudujeva sončni zahod

in se nadihava jutranje svežine morja.

Nadaljujeva v Stari Rakalj. Ves dan se sprehajava ob morju po poti, ki sva jo prehodila že pred leti , le da takrat še ni bila imenovana Hauserjeva pot. Narediva celodnevno turo, posedava v zalivih, poplezavava po obmorskih skalah, preizkusim, koliko je še toplo oz. mrrrzlo morje, nabereva sadeže, ki pa meni ne dišijo.

Kar težko se posloviva od Rakalja.

Preseliva se v Moščenice, odkoder se povzpneva na Kremenjak, 827 m, se sprehodiva po 1 km dolgem hrbtu Učke še do Brguda, 907 m in sestopiva krožno mimo spomenika materi in hčeri, ki sta zmrznili v snežnem metežu pod Učko.

Še en obhod, to pot znotraj obzidja Moščenic.

Nadaljujeva z razgbavanjem po skalnih smereh v Medveji in spet me potegne, pa kar hitro mine plavanje v mrrrzlem morju. Še en dan lepega vremena je pred nama in odločno obrneva 

v smeri proti domu. Ustaviva se v vasi Brgudac z razgibano zgodovino.

Po lepi gozdni poti se vzpneva mimo slikovitih Korit na skalni Brajkov vrh, 1091m, s katere je razgled na celo Istro.

 

Nadaljujeva mimo planinske koče Korita 

in se po pretežno gozdnih poteh vzpneva na najvišji vrh Čičarije, Veliki Planik, 1272 m. 

Spustiva se na sedlo in po grebenu osvojiva še Mali Planik, 1265m. In vauuuu, kakšni razgledi, od Triglava in KSA, čez Snežnik do Velebita.

Sestopiva okrog Velikega Planika, na križišču izbereva drugo stezo proti izhodišču kot pri vzponu. Od začetka ji le težko slediva in se prebijava čez malinovje in podrta drevesa, nato pa naju udobno pripelje na izhodišče.

Le še sprehod skozi vas in proti domu se odpeljeva še po suhi cesti. 

Istro sva obiskala že velikokrat, s kolesom, pohodnimi čevlji in vrvjo, a vselej najdeva nove kotičke, ki naju navdušijo za ponovni obisk.