četrtek, 11. avgust 2022

Nizke ture z južne strani: Gstoder in Murau

V preteklem poletju sva pokukala v Nizke ture s severne, letos naju je pritegnila južna stran. Široki in manj široki hrbti, ki se spuščajo proti zgornji dolini Mure vabijo, da jih obiščemo enega za drugim. 




Prvi dan se kar dolgo zamudiva z vožnjo. Navigacija pravi, da je kar 100 km manj kilometrov, če se ne peljeva po avtocesti. Zato pa seveda traja nekaj dlje, a ob tem se peljeva čez prijazno, nama dobro znano Koroško in nadaljujeva čez kraje ob Muri, ki sva jih pred leti prevozila s kolesi. Pot ob lepih spominih in razgledih hitro mine. A  za turo ostane manj časa. Iz St. Ruprechta ob Muri se z avtom dvigneva po plačljivi, a zelo slabi cesti, visoko nad dolino Mure, na Dorferalm, 1760m.   


Vidiva globoko v dolino. Poiščeva pot med macesni in rušjem,

ki naju kmalu pripelje na razgledni greben.


Na njem pa ne vabijo le razgledi, ampak tudi grmičevje, polno borovnic.

Tako le počasi napredujeva in vrh Gstoder, 2140 m, doseževa malo pred sončnim zahodom.

Okrepčala sva se že pred turo, zato le vsrkavava lepe poglede in svež zrak. Potem pa je le potrebno obrniti korak navzdol.

In naju spet zadržujejo borovnice in brusnice. 


Sence, ki jih pričara sonce v zenitu, so vse daljše.


Naslednji dan se začne z močnim nalivom in svoj cilj izbereva kar v dolini, kjer je sonce popilo meglo in dež. Zapeljeva se v Murau, si privoščiva kavo in rogljičke in pretakneva vse kotičke. Na vzpetini nad središčem mesta stojita mestna cerkev in grad, do njiju vodi zanimiva pešpot.


Obhodiva cerkev in vstopiva vanjo.



Na stenah visijo zanimive upodobitve križevega pota.



Povzpneva se na grad, od koder se lahko le razgledava, saj je v privatni lasti in zaprt za javnost. Na drugi strani mesta ugledava še eno vzpetino in na njej še eno cerkev.

Po drugi strani se spustiva v mestno središče, se sprehodiva ob nabrežju do pivovarne in na drugo stran Mure.





Za spomenikom poiščeva pot in križev pot naju pripelje do cerkve na drugi vzpetini.


Spust na drugo stran nama še enkrat odkrije lep pogled na mesto in dostop do avta. Do njega pritečeva ob deževnih kapljah in potepanja za ta dan je konec.









četrtek, 4. avgust 2022

Veliki vrh v Begunjščici

Neprecenljivo je, ko odrasla hči predlaga, da se skupaj podava v gore. Kar hitro se dogovoriva tudi za cilj. In kreneva zgodaj zjutraj. Parkirišče je še skoraj prazno in jutranja svežina ter pogled na gore razveseljujoča.


Po Bornovi poti se od parkirišča odpraviva proti planini Preval. Sonce naju že ujame. 

Pot je položna, a dokaj ozka in previdnost ni odveč. Sprva skozi gozd, nato čez melišče in že sva mimo bunkerja in pri vhodu v prvi tunel, kjer se morava krepko skloniti. In nato pokukava skozi naravno okno.



Kar prehitro prehodiva tunele in sva spet na soncu in melišču.

Nadaljujeva po gozdu, gozdni cesti in po gozdni poti doseževa planino Preval. 


Odprejo se pogledi na Julijce in na najin nadaljni potek poti.


Zagrizeva v strmino in se čez travnike, gozd in skale po poti, imenovana Kalvarija, vzpneva na sedlo med Begunjsko Vrtačo in Velikim vrhom. Pot nama zaljšajo rožice in lepi pogledi.







Na sedlu in po grebenski poti do vrha nama družbo delajo ovce. 





Na vrhu obvezno okrepčilo, počitek, razgledovanje in fotografiranje. Posediva kar dolgo. Pokramljava z Avstrijko, ki zelo dobro pozna naše gore.

Pri spustu nama družbo delajo jadralna letala in padalci.


Slediva grebenu proti Robleku vse dokler se ne odcepi pot po severni strani proti Zelenici. Počasi in previdno se spuščava in tudi vzpenjava po ozki, zagruščeni in mestoma zavarovani poti.


Vseskozi naju spremljajo razgledi na Stol, Vrtačo, Zelenjak, Palec...




Rožice so redke, zanimivi so skalni stolpi.




Gori in doli še nekajkrat ponoviva, se sprehodiva čez melišče, splezava po zagruščeni polici, se previdno spuščava po gladki, mastni zemlji in se zasluženo usedeva na čaj in okrepčilo pri Koči na Zelenici.




Sledi le še kratek spust do avta in skleneva krog nepozabne ture. Sproščen nasmeh me bo še dolgo spremljal na mojih poteh. Morda se kmalu spet ujameva.😊
 









Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...