sreda, 1. februar 2023

Zimska Struška

 Ni dolgo, kar je snežilo, a dovolj dolgo, da se je sneg dobro ulegel. Nič kaj ne razmišljam, zapeljem se v Planino pod Golico in kar takoj na smuči. Po sankaški progi do razcepa, naprej po sledi predhodnikov.


Malo višje se na razcepu odločim in ne grem naravnost, ampak desno na Križovec in čez planino Pusti rovt.


Kako mi je lepa ta planina. Nadaljujem mimo zapornice po poti proti Belski planini. 






Kakšne slike napravi narava! Sonce pa lovi visoke smreke, topi sneg in ga otresa na vse, kar spodaj mimo gre. Količina znabiti mestoma kar precejšnja in velja biti previden.

Visoko nad planino. 

Pogled na Golico in njena skoraj gola pobočja.


Že malo pred Belsko planino se odprejo široki razgledi.



Ne ustavljam se, veterček se krepi. Ne sledim sledi, grem malo po svoje sem ter tja. Srečam dva starejša pohodnika brez krpelj. Gor sta še prišla po zmrznjeni podlagi, sedaj pa se jima udira do kolen in čez. Potegnem do vrha in zavetje pri kontejnerju kar prija. Veter pridobiva na moči.








Napravim se za spust in odvriskam do Belske planine. Trda podlaga sicer ni odjenjala, a najde se še veliko mehkega napihančka. 


Pod planino se bojujem z velikimi luknjami pohodnikov in velikimi kepami, ki so se jih otresla drevesa. Kar hitro zavijem v gozd in lepo prismučam na Pusti Rovt.

V gozdu nad Markljevim rovtom pa je spet mehko. In zaslužim si počitek. Tako je prijetno toplo v zavetju.

Do avta sledi le še spust po zasneženi sankaški progi. Nisem prav hitra, prehiti me dekle na saneh. Ne hitim, naredim kolikor je le mogoče lepih zavojev.


 



ponedeljek, 30. januar 2023

Turni smuki pretekle zime

Spet je čas za obujanje spominov. V deževnih dneh spomin na sončne dni naredi vsak dan prijazen. 

Zima mi je bila letos kar prekratka. A časa za objavo vseh smukov vendarle ni bilo. Da ne izzvenijo v pozabo, izberem nekaj lepih, še neobjavljenih slik in se spomnim nekaterih posebnosti. 

Dobrač, 4.1.2023. Čeprav tanka, a snežna odeja zadošča, da začnem že v Sv. Duhu. Vse dokler ne prispem do malo pod zgornjim parkiriščem, je pobočje v senci. 


Mraz je. Sneg je zmrznjen. Hitim z vzponom, tudi dan je še kratek. Ko pogledam nazaj, se iz doline vali gosta megla in grozi, da zajame vse pobočje. 

Le še 20 min imam do vrha. A vzpon na ravnini, ko je vrh že kot na dlani, zaključim. Bolje malo manj smučanja kot smučanje v megli.


Odsmučam hitro v dolino, da me megla ne ujame. Tudi pomrznjen sneg je pripomogel k temu.

Obolno, 21.1.2023
Imam nove smuči. Bom znala z njimi smučati? Kam na preizkušnjo? Sneg zapade do nižin in podam se na Obolno, 776m, nedaleč od doma. Saj mi je nekoč pohodnik, ki je prišel iz Litije, povedal, da so tam včasih prirejali smučarska tekmovanja.

Začnem kar iz Goričice in se skozi prelep zimski gozd

kar prehitro znajdem na vrhu.

Pripravim se za spust, ki mi z novo opremo vzame nekaj več časa. Snežna ploha me priganja.

Sonček pa vzpodbuja.

In se spustim. Enkrat in ker je tako dobrooo, vzpon in spust ponovim. Čisto pravi, pravcati puhec! Da imam nove smuči, ob tem čisto pozabim.

Kobla, 22.1.2023
Tako je bilo sladko, a prekratko, da sem morala že naslednji dan preizkusit nove smuči še na malo višjem hribu. V ne preveč prijaznem vremenu se odločim za Koblo. Z vzponom pričnem lahko že kar v Bohinjski Bistrici.

Vidljivost je sprva slaba, a megla se prične redčiti z vsakim pridobljenim metrom.


Pretolčem se skozi poraščeni del in že slišim hrumenje vetra s primorske strani. Lahek sneg s sedla priplava vse do mene.
Spet se odločim obrniti, z močnim vetrom v gorah mi ni prijetno. Smuka je bila odlična. Proti izteku se pokaže celo nekaj modrega neba.

Vrhovi nad Pokljuko, 28. in 30.1.2023
Ko se s prijateljicami v soboto namerimo proti Viševniku, ni preveč prijazno vreme. Megla in veter spet gospodarita nad 2000 m. Vsaka po svoji presoji obračamo pod vrhom.

Čez dva dni se naredi prečudovit dan in smuko je treba ponoviti. S prijateljico se sredi smučišča usmeriva proti Debelemu vrhu.

Iz teme gozda se po lepi smučini skozi številne vrtače in mimo globeli vzpenjava vse više. Smučina je vse strmejša. 

Malo gori, malo doli in ko se smučina uravna, je pred nama krasen pogled na kotanjast svet v Blejski konti. Povsem se je zjasnilo, sonce je vse bolj vroče in na poslednji strmini pod Debelim vrhom se pričnejo prožiti plazovi.


In ker bi radi še smučali, tudi tokrat zaključiva z vzponom. Najvišji vrh, ki sva ga dosegli, krstiva za "Vrh 2 babic" in uživaško odsmučava v dolino.


















Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...