ponedeljek, 10. oktober 2022

Portugalska 1. del

Jesen je čas, ko si zaželimo ujeti še nekaj toplote in barvitosti, v stenah, na planinah, ob morju. Letos združimo vse troje in se odpravimo na plezalne počitnice na Portugalsko. Poiščemo plezališča, vsak dan božamo drugačno kamnino. Spotoma obiščemo slikovita in barvita mesta in gradove. Se okopamo v Atlantiku, počivamo na mivkastih  plažah in se predamo še vročim žarkom sonca. Razvajamo brbončice v domači in lokalni kuhinji. Se dolgo in hitro vozimo po lepo urejenih cestah. Stojimo v zastojih pred in skozi Lizbono. Prepustimo se trenutkom in uživamo.

Ves dan je trajala pot do začasnega bivališča pri Mafri, a ko je nastopil nov dan, so bile naše misli že drugje. Zapeljemo se na parkirišče smučišča v narodnem parku Serra de Estrela 1906 m visoko. Mimo slikovitih jezer, balvanov in drugih kamnitih struktur poiščemo pot.





Po strmem spustu se znajdemo ob vznožju granitne stene, ki je kar precej strma in le malo razčlenjena.

Drobceni stopki in oprimki nas zaposlijo cel dan. Na poti domov obiščemo najvišji vrh celinske Portugalske, 1993 m, nanj se zapeljemo kar z avtom. Ob spustu v dolino občudujemo v steno vklesan kamniti kip Marije in slikovite balvane.



Naslednji dan poiščemo plezališče proti vzhodu. Zapeljemo se v vasico Penha Garcia, gručasto naselje na vrhu vzpetine z imenitnim razgledom. Sprehodimo se po slikovitih ulicah.




Vzpnemo se do vznožja gradu in najdemo pot, po kateri se spustimo

v geološki park. 



Po urejeni poti dospemo do vznožja naše stene. Dovolj je široka in visoka ter tako raznolika, da nas ne prežene niti ploha. Šele ko je sonce nizko nad obzorjem, si oprtamo opremo in odhitimo.


Spotoma se ustavimo še v Monsantu, mestecu na vzpetini, ki je imenitno zgrajeno med balvani. 



Po ozkih uličicah se vzpnemo do vrha, se sprehodimo po obzidju gradu in razgledamo daleč naokrog.







Čaka nas še dolga vožnja do bivališča in večerjamo šele, ko se že bliža novi dan.



ponedeljek, 15. avgust 2022

Nizke ture z J strani: Landawirsee in Friesach

Poslednji dan najinega potepanja v Nizkih turah si zaželim najvišjega v skupini, Hochgolling, 2862m, pa se dan odvije drugače. Zapeljeva se v Goriach in spet po zelo slabi cesti do izhodišča v temačni dolini. Vlažno je in mrzlo. Z vseh strani vodotoki.





Po gozdni cesti hodiva mimo naselja počitniških hišic. Cesta se prične strmo vzpenjati in se uravna na naslednji planini Zugrigelalm.


Vijuga po uravnavi skupaj z rečico. Ko se prične cesta spet strmo dvigovati, prideva do razpotja. Desna pot zavije strmo navzgor ob potoku na Gollingscharte. Do škrbine je 1,5 ure, do vrha še 3 ure. Vlaga in temačnost se še stopnjujeta. Moje noge in glava pa so težke in zaželim si tja na drugo, sončno stran.


Nadaljujeva torej po cesti. Na sončni strani je tudi obilo rožic in spet borovnice.




Kmalu dospeva do Landawirseehutte...



in kar nadaljujeva mimo spodnjega...


na zgornje jezero in na njegovo obalo. Ponoviva razkošje preteklega dne, občudujeva vrhove, ki se ogledujejo v jezerski gladini.

Nad vrhovi začnejo kipeti oblaki, vse več jih je in vedno bolj črni so.


Počasi se odpraviva nazaj proti koči 


in naprej proti dolini. Ne hitiva, saj za danes ni napovedano slabo vreme. Občudujeva želeni cilj današnjega dne, ki bo prav tako moral počakati do prihodnjega obiska.😄

A ko prideva do razpotja, kjer zavije pot navzgor proti najvišjemu, začnejo padati prve debele kaplje. V nekaj minutah se nebo povsem zapre in dež začne silovito padati. V trenutku narastejo vsi mali potočki in čez stene padajo veliki slapovi. Še preden se opremim za dež, sem že mokra in posušiva se šele pozno popoldan, ko vendarle posije nekaj sonca na parkirišče. 

Naslednji dan ostane le še pot proti domu. Ker ni kratka, se ustaviva v lepem zgodovinskem mestu Friesach (po slovensko Breže) na avstrijskem Koroškem. Nad njim dominirata grad in cerkev, v njem trdnjava.



V mestu in njegovi bližini je 20 cerkva.



Mesto je slikovito, polno rož, skulptur in zanimivih pročelij.



Sprehodiva se po mestu, cerkev in grad nad njim pa bosta počakala najinega prihodnjega obiska.😉




Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...