Od Lačne do Kuka

Nisva bila željna le pogledov na goreče rdeč ruj, pač pa tudi lačna dobrih sadežev, ki te dni zorijo na Primorskem. Najeva se sladkih kakijev in jih nekaj kupiva na zalogo. Odpraviva se v vas Gračišče, se skoznjo sprehodiva in 

 najdeva pot na Lačno

Žametno sivi listi žajblja se prepletajo z vinsko rdečim rujem, zrak pa omamno diši.

Na vrhu je razgledni stolp. Zlezeva nanj, se razgledava na vse strani, opazujeva številne vlake, ki v kratkem času peljejo po pobočju navzdol v kar oster ovinek.

Po razglednem, razgibanem in slikovitem grebenu nadaljujeva proti - do kamor prideva, ker sva se dolgo zamudila s kakiji. Prijetna gozdna stezica, razgleden rob, žareči ruj, slikovita drevesa, sonce in senca, toplo in mrzlo.

Mimo Vrh križa, 411m, pod Krogom, 418m in že se sprehajava po planoti. Najdeva vrh Ščukovec (ali Kuk), 498m in si odpočijeva na ponujenih klopcah.

Radovedne kot so, pridejo pogledat pozna obiskovalca.

Kar hitro se spakirava, ko oblaki zakrijejo sonce, najdeva stezico in se spustiva v vas Smokvica.

Najdeva pot skozi vas in nad njo skozi stari del vasi, ki je že v ruševinah. Kratko po asfaltu, skozi vrtove in vinograde in pred mrakom sva nazaj na izhodišču.