Gori in doli po Pirenejih, 1. in 2. dan

O Pirenejih sem že dalj časa razmišljala in skrivoma pokukala kakšen zemljevid ali sliko. Nisem dopustila, da bi me radovednost preveč razvnela. Pa se je priložnost, da jih obiščem, kar hitro pokazala. Skoraj sem predolgo odlašala z odločitvijo, pa se je potem vendarle tako izšlo, da sem se priključila ekipi 8 gornikov.

Pireneji so gorovje v skupni dolžini 491 km, ki predstavljajo naravno mejo med Francijo in Španijo. Visoka pot Pirenejev je 400 km dolga  transverzala, ki preči to gorovje od Atlantika do Mediterana. V 6 dneh prehodimo 91 km, naredimo preko 6000 m vzpona in približno toliko tudi spusta.

Naša pot do izhodišča je dolga. Iz Milana poletimo v Lourdes in od tam z avti do izhodišča trekinga. 5 dni v prečudovitem vremenu pohajamo od koče do koče, lebdimo med zemljo in nebom, odkrivamo skrivnosti Pirenejev, se naužijemo razgledov, uživamo v kristalnočisti vodi gorskih jezer, se spominjamo francoskih in španskih besed, sporazumemo pa brez težav tudi brez njih. Dolgo pot do izhodišča hitro pozabimo, ostanejo nam spomini na hladna jutra, ravno prav tople dni, čudovite prizore in krasne ljudi.

Prvi dan smo v Lourdu že ob 15.uri, a je za odhod v hribe prepozno. Vsak po svoje raziskujemo ta znani romarski kraj, ki leži v vznožju Pirenejev. Po nabrežju se sprehodim ob reki Gave de Pau, jo prečkam in se znajdem pred mogočno baziliko.

Vzpnem se do bazilike in kripte, od koder je lep razgled na mesto in grad, ki dominira nad njim.

Nadaljujem na križev pot. Podobe na vseh 14 postajah so predstavljene v naravni velikosti.

Sama pot se vzpne, doseže svoj vrh in spusti na drugo stran, kjer se nahaja svetišče, votlina, v kateri se je Marija prikazala deklici Bernadete.

Nazaj se vračam po drugem nabrežju, si ogledam še nekaj uličic in se vzpnem na mestno pokopališče.

In že je čas za večerjo. Okusno, barvito, dišeče.

Po obilni večerji še kratek sprehod do bazilike, kjer se zbirajo ljudje v velikem številu k večerni procesiji.

Naslednji dan gre zares. Zapeljemo se na izhodišče ture nad vasjo Etsaut  Pričetek naše poti v Pireneje je impresiven: začnemo jo po Chemin de la Mature, poti, ki je vklesana v 200 m steno.

Obenem se odpre pogled na Fort du Portalet.

A dih jemajočih globokih pogledov je hitro konec, vstopimo v zavetje gozda, ki ublaži vročino. Dodatno zrak osvežijo številni potočki.   

A moramo spet kmalu na plano. Sprva med visokimi travami in praprotjo, nato čez pašnike se zložno dvigamo po dolini. 

Beloglavi jastrebi nam priredijo krasno predstavo svojih letalskih spretnosti.

Glavnina njih pa na koncu doline v bližini slapu glasno spremlja naš prihod.

Prav tam se pot prične strmo dvigovati. Vroče je, hodimo v zavetju grebena, ki nas loči od današnjega cilja. Pot nam zaljšajo cvetlice.

Ko dospemo na prelaz Col d'Ayous, se odprejo širni pogledi na vse strani. 

Brez nahrbtnikov pohitimo na vrh nad njim, Pic d'Ayou, 2288 m. 

Kot da ni dovolj lepo, tik pod vrhom nas pričakata dva konjička in šopek rož.

Čaka nas le še sestop do koče ob jezeru, ves čas s pogledom na mogočno goro Pic du Midi d'Ossau.

In spet razvajanje: jezero ima prijetno temperaturo, kopanje je dovoljeno. Zaplavamo in voda odplavi vso utrujenost.

Žejo in lakoto si potešimo v koči in na terasi pričakamo večer.