Na poseben dan prav posebno lepa tura, taka zlata, žlahtna. Spomini na podoben izlet pred leti so lepi.
Namenila sem se pravzaprav samo na Jezerski Stog. Že pred osmo zjutraj začnem na planini Blato. Na planini je še megla. Kako je vse drugače. Cesta je speljana visoko nad planino, stezo najdem brez težav. Le kje so tisti užitki, ko smo oprezali za zlomljenimi travicami, da smo "udeli" pravo stezico. Nekaj polomljenih debel in kar prehitro sem pri lovski koči. Še nekaj barvitih mušnic
in sem na planini Krstenica. Macesni ob robu prvi pozdravijo obiskovalce.
Daleč spodaj je bohinjska kotlina še vedno v gosti megli.
Planina se kopa v soncu in zlatu.
Na vrhu planine je en tak velik, košat, macesen namreč, da pritegne vse planince.
Pogledujem Krsteniški Stog, doslej še nisem bila na njem in zdi se mi, da je stezica dobro vidna. Držim se levo, ugledam možica, prečim kratko melišče in tik pred steno prehod skozi ruševje. Sledim strmi stezici in sem kmalu na grebenu in vrhu Krsteniškega Stoga, 1877m.
Kakšni razgledi! Nebo je brez oblačka.
Steza naprej se drži grebena, saj drugače ne gre. Na koncu se lagodno spusti skozi visoko ruševje in se priključi stezi, ki pelje naokrog ob vznožju Krsteniškega Stoga.
Pred nadaljevanjem poti se moram znebiti dveh kosov oblačil, vroče je in ves dostop do Jezerskega Stoga je osončen.
Kdo ve ali v teh stenah še alpinistični pripravniki nabirajo svoje prve metre pravih skalnih smeri? Skala je čvrsta, smeri kratke, z orientacijo ni težav.
V kratkem žlebu, ki se postavi pokonci, pazljivo pogledam vsak kamen, ki ga primem, da ne primem za rep kakšnega modrijana, ki lovi zadnje letošnje tople sončne žarke. Tod naokrog sem jih že večkrat srečala. Na sedlu vztraja nekaj povsem suhih planik.
V dolini še kar vztraja megla.
Le še nekaj korakov in sem na vrhu Jezerskega Stoga, 2039m.
Pozdravim očaka,
Debeli vrh, Ograde in še in še lepih vrhov in poti.
Takoj ko zaslišijo šumeti vrečko, priletijo na ogled. A se ne zadržijo dolgo, zadovoljne so z drobtinicami
Po počitku in okrepčilu se spustim do Jezerskega prevala. Pogledi uhajajo na barvito Velo polje.
in nazaj na Jezerski Stog
in na macesne, ki posamično ali v skupini, povdarjajo lepoto današnjega dne.
Nižje, še pred planino Jezerce, ujamem stezo, ki me pelje ob gladkih stenah Eve in Adama.
do travnate dolince, ki me popelje na njuna vrhova.
Adam, 2013m
Eva, 2019m
Sedaj sem pa že tako blizu tretjega Stoga, da ga ne morem kar preskočiti.
Prevalski Stog, 2079m
Tudi tu posedim, a ne dočakam nobene obiskovalke. Vse drobtinice kar sama pojem, saj tudi malice nisem vzela za tako dolgo potepanje. Spustim se do sedla in prečno čez pobočja dosežem markirano pot z Mišeljskega Prevala. Gori doli, več gori kot doli me vodi pot, polna razgledov, do Lazovškega prevala. Pogled na vseh pet vrhov, ki sem jih obiskala danes,
pogled nazaj na mogočni Škednjovec
pogled na Ograde in pristopno grapo z Lazovškega prevala, ki je videti kar zarasla
in pogledi kar tako. Kar globoke so tele jame ob poti.
Tudi suha je lepa in barvita.
Malo nižje me preseneti gams, jaz pa njega, da začne kar pihati. Nič kaj ni voljan se umikati.
Spuščam se strmo ob melišču in se potapljam med zlate macesne.
Dosežem planino Laz, popijem poslednjo skodelico čaja, a na planini teče voda in se lahko odžejam, pa tudi v termos steklenico natočim hladno vodo, ki priteče izpod Ogradov.
S planine se najprej vzpnem v smeri proti planini Krstenica, nato se stezi ločita. Sprva mokra in neprijetna pot na planino Blato se kmalu spremeni v prijetno potko. V srednjem delu žarijo bukve.
Zadnji hip ujamem pogled na Krstenico in Krsteniški Stog, kjer sem danes užila prelestne trenutke😊.
Ni komentarjev:
Objavite komentar