Po tihem deževnem vremenu in počitku na 1. maj, praznik dela, se po nebu izmenjujejo sonce in oblaki. Dežja naj ne bi bilo, vsaj ne obilo. Ne daleč, pa tudi ne čisto blizu, sedaj ko spet lahko gremo dlje kot do občinske meje.
Ko sva se v začetku letošnjega leta vračala iz Slivnice, je najino pozornost pritegnila cerkvica na vrhu pogozdenega griča. Greva pogledat. Izbereva malo daljšo pot vožnje, da tura ne bo prekratka in si spotoma ogledava Bloško jezero v kraju Volčje. Prijeten sprehod v prijetnem okolju. A ker je fotoaparat ostal v avtu, si lahko slike in več info ogledate na https://www.bloke.si/blosko-jezero.html
Nadaljujeva do Križne jame, ki je zaprta za obiskovalce in se povzpneva do Križne gore, 856 m, kjer je romarska cerkev. Lepi so razgledi na Snežnik in Loško polje.
Kratko vedriva, nato se spustiva po križevem potu do naselja Sv. Ana in po makadamski cesti do avta. Zapeljeva se še v Vrhniko pri Ložu, kjer so snemali film Erazem in potepuh in si zvečer ogledava vseh 5 delov nadaljevanke.
sobota, 2. maj 2020
ponedeljek, 27. april 2020
Stene sv. Ane
Stene Sv. Ane so
najvišji vrh Male gore. Že na včerajšnjem obisku Grmade in Kamen vrha sem
si izbrala cilj današnje ture, pot pa sem morala ubrati drugače kot sem
si želela. Bo pa nekaj ostalo za prihodnjič! Začetka poti v Kolenči vasi nisem
našla, zato sem se odpeljala v naslednjo vas Podtabor, kjer sem na koncu vasi
med dvema starima hišama parkirala in odhitela v breg. Počasi so utihnili
glasovi doline in slišalo se je le še ubrano petje ptic. Po kolovozih, ki so
občasno kar precej strmi (kar sem čutila šele pri spustu), vseskozi pa lepo
označeni, sem hitro prišla do razcepa.
Levo se pot
postavi pokonci in hitro sem na vrhu Sten Sv. Ane, 964 m. Če bi ne bila na vrhu
trigonometrična točka, verjetno tudi poti nanj ne bi bilo, saj ni razgleden.
Zato pa se lepi razgledi odprejo na razgledišču pod njim. Vidi se lepa Dobrepoljska dolina in razgibani svet Suhe krajine. Pred kakim mesecem bi bile te stene odete v barvit cvetoč plašč vresja.
Zato pa se lepi razgledi odprejo na razgledišču pod njim. Vidi se lepa Dobrepoljska dolina in razgibani svet Suhe krajine. Pred kakim mesecem bi bile te stene odete v barvit cvetoč plašč vresja.
Ob lepem vremenu
se menda vidi tudi KSA. Povsem na robu razglednih sten ugledam potko, ki bi me
pripeljala sem iz Kolenče vasi. A za spust je še prekmalu. Posedim na sončku,
uživam v tišini in razgledih, nato nadaljujem do cerkve Sv. Ane, kjer je tudi
planinski dom.
Od tod se odprejo
pogledi na sosednjo ribniško dolino. Pot sem kar nadaljevala in krožno po
kolovozih ujela označeno pot, po kateri sem se vzpela. Sonce že ima svojo moč,
a drevje je že ozelenelo in ves čas nudi prijetno senco, pa tudi zanimive
poglede.
nedelja, 26. april 2020
Krožno na Grmado
V času, ko je gibanje omejeno, odmislim prav vse želje in načrte in se osredotočim na spoznavanje bližnje okolice. Pravo presenečenje. Odkrijem veliko poti, veliko vrhov in kotičkov, ki mi prinesejo veliko zadovoljstvo. Hvaležna sem naravi, da nas razvaja in uči. Če bi le hoteli in želeli sprejeti njene nauke, bi nam lahko sleherni dan bil lep spomin.
Danes se odpravim na Grmado. Gora s tem imenom je po Sloveniji obilo, ta je visoka 887 m. Je en od vrhov v hribovju Mala gora, ki Dobrepoljsko dolino deli od sosednje doline, v kateri so Turjak, Velike Lašče, Ribnica, Kočevje ...
Parkiram Pri koritu, parkirišče pri rekreacijski površini med Podgoro in Kompoljem.
Po učni gozdni poti in travnikih se sprehodim do Kompolja, kjer vdenem pot za Grmado. Pot se prijetno vzpenja skozi bukov gozd, dvakrat prečka makadamsko cesto. Oblačnost se povsem umakne in nad svežim bukovim gozdom že uzrem jasnino. Ko mi je lepo, ko se sprostim, se zlijem v mehkobo svežega pomladnega jutra. V naravi uzrem slike,pojave, ki jih sicer ne zaznam (več).
Na Grmado pridem tik pod Planinsko kočo. Odprejo se lepi razgledi proti jugu. A prek vrha pohitim in se ustavim šele na sedlu pod vrhom, kjer v daljavi zaslutim "visoke hribe". Kaj morem zato?
Pot nadaljujem proti Kamen vrhu. Pot je tihotna, razgledi redki, spremlja me le prelepo petje ptic. O čem le pojejo: o pomladi, o ljubezni, o.... Mimo planinske koče na vrh Kamen vrha, kjer se odprejo lepi razgledi na Dobrepoljsko dolino, Posedim na kamnitem robu, se predajam soncu, tišini in miru.
Sledi le še spust po prijetni poti v Podgoro, ki jo dodatno polepšajo podobe iz narave.
Danes se odpravim na Grmado. Gora s tem imenom je po Sloveniji obilo, ta je visoka 887 m. Je en od vrhov v hribovju Mala gora, ki Dobrepoljsko dolino deli od sosednje doline, v kateri so Turjak, Velike Lašče, Ribnica, Kočevje ...
Parkiram Pri koritu, parkirišče pri rekreacijski površini med Podgoro in Kompoljem.
Po učni gozdni poti in travnikih se sprehodim do Kompolja, kjer vdenem pot za Grmado. Pot se prijetno vzpenja skozi bukov gozd, dvakrat prečka makadamsko cesto. Oblačnost se povsem umakne in nad svežim bukovim gozdom že uzrem jasnino. Ko mi je lepo, ko se sprostim, se zlijem v mehkobo svežega pomladnega jutra. V naravi uzrem slike,pojave, ki jih sicer ne zaznam (več).
Na Grmado pridem tik pod Planinsko kočo. Odprejo se lepi razgledi proti jugu. A prek vrha pohitim in se ustavim šele na sedlu pod vrhom, kjer v daljavi zaslutim "visoke hribe". Kaj morem zato?
Pot nadaljujem proti Kamen vrhu. Pot je tihotna, razgledi redki, spremlja me le prelepo petje ptic. O čem le pojejo: o pomladi, o ljubezni, o.... Mimo planinske koče na vrh Kamen vrha, kjer se odprejo lepi razgledi na Dobrepoljsko dolino, Posedim na kamnitem robu, se predajam soncu, tišini in miru.
Sledi le še spust po prijetni poti v Podgoro, ki jo dodatno polepšajo podobe iz narave.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja
Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...
-
Sem šla pogledat, kakšne barve so macesni. Niso še, a že se začenja čas, ko postajajo rumeni. Nekaj utrinkov z vrha. Veliki Draški vrh, 2241...
-
Jezero Iseo se nahaja v Italiji, v Lombardiji, zahodno od jezera Garda. Je precej manjše in po nekaterih virih naj bi bilo tudi manj obiskan...
-
Spet se odpravim na pot, spet v Benečijo. Kar domače se že počutim. Prvi dan si ogledam Čedad in Tarcento in si pretegnem noge na prijetni k...