sreda, 25. januar 2023

Tromeja

Izpod sivega pokrova, ki visi nad večjim delom Slovenije, se pripeljem v sprva megličasto dolino. Nato pa se z vsakim korakom nad mano odpira vse bolj jasno nebo. Meglice, ki se podijo, slikam, ki jih ustvarja narava, dodajo pridih sanjskosti.








Tukajšnji prebivalci me pozdravljajo na vsakem koraku. Tudi veverica je prišla pozdravit, a sem bila prepočasna, da bi jo ujela v objektiv.







Proti vrhu se megle spet zgostijo in odkrivajo očem vse lepote naokrog le košček za koščkom.











Ko se pripravim za spust, sonce prežene vse meglice in mi nameni nekaj nepozabnih pogledov in zavojev.



Spust bi vse prehitro minil, če se ne bi ustavljala vsepovsod, kjer so razgledi.





Za konec si zaželim še nekaj zavojev po celem snegu, pa se moram kar trikrat prekobacati čez pašne ograje. Sneg je že zelo težak in zavoji prav tako.



A vseeno lahkih nog zaokrožim današnjo turo še s sprehodom po Ratečah.








sobota, 14. januar 2023

Pot skozi Zalo

Škofjeloških in cerkljanskih koncev ne poznam prav dobro. Kolikorkrat pa sem jih obiskala, sem bila vselej navdušena nad razglednostjo. In neobljudenostjo, če se ne odločimo ravno za najbolj znane cilje. Zato zadnje čase večkrat zaidem v te konce. Tokrat si izberem kar tematsko pot, ki me popelje skozi gozdove in kraje, ki jih opisuje I. Tavčar v knjigi V Zali. Ob poti je nekaj informativnih tabel, ki mi osvežijo spomin na knjigo in izvem še veliko drugih zanimivih podatkov in zgodb.

Pričnem pri kmetiji Bukovec, od koder je čudovit razgled na Julijce.

Kar hitro s ceste zavijem proti Domu v Zali. Razgledi se ponovijo. Kar od doma nadaljujem po slemenski poti, ki me pripelje do razgledov na drugo stran, proti Primorski.



Mimo vpisne skrinjice nadaljujem do Golnega vrha, 962 m, od koder lahko pokukam tudi proti Karavankam.


In proti Ljubljani pod morjem megle.

Vrnem se do vpisnih skrinjic in od tam poiščem nadaljevanje poti skozi Zalo. 



Dosežem najvišjo točko Zale in se spuščam po potkah, kolovozih in gozdnih cestah do jase z igrali. 



Tu se pot sreča z Medvedkovo potjo in del trase poteka skupaj. Malo pod jaso bi se močno ustrašila, če ne bi prebrala opisa poti. 


Odhitim naprej, razgledom in soncu naproti in najdem osončen kotiček za počitek.


Nadaljujem po poti z razgledi proti škofjeloškim hribom in Julijcem.

Nanje lahko pokukam tudi skozi veliko srce.




Spustim se do najnižje točke poti in zavijem ob slikoviti strugi Zale navzgor.


Le v kakšno strmino so tu postavili kozolce?
Prečkam Zalo, ki me nagovori.

Vzpenjam se po asfaltni cesti. Kjer se le ponudi možnost, hodim po svoje, da se izognem cesti. Razgledno pa je vselej, ko se obrnem.


Kmalu dosežem sleme, na katerem so bunkerji Rupnikove linije.



Sprehajam se po slemenu. Leska že cveti. Dosežem vetrnico na Žirovskem vrhu Sv. Urbana, 890 m. Nadaljujem proti Lovski koči na Javorču, 901m.



Po isti cesti se vrnem do razcepa in po asfaltu do izhodišča po 5 urah prijetne hoje.










nedelja, 1. januar 2023

Na Merjaščevi poti

Spet se spravim na raziskovanje bližnjih hribov. Za cilj izberem nekaj vrhov iz Merjaščeve poti in jih po svoje povežem v krožno turo.

Za raziskovanje ljubljanskih gričev si tokrat izberem Grmadnik. V zadnjih dneh preteklega leta pot začneva pri spomeniku malo pod Vrhovčevim hribom.

Spustiva se v dolino do Gradolskega potoka, ga prečiva in sledi vzpon na razgledno sleme in po lepi poti na vrh Grmadnika, 569m.



Nadaljujeva čezenj in najprej v rahlem spustu in nato strmem vzponu doseževa Murjevko, 443 m.
Kar nadaljujeva s spustom vse do turistične kmetije Lazar, kjer je razgledna točka, a se zaradi megle ni kaj videlo. Poiščeva pot skozi sadovnjak in prečkava vse do izliva Gradolskega potoka v Ljubljanico oz. Savo. Ravno na tem mestu se stekata Ljubljanica in Sava, malo pred tem se jima pridružita že Kamniška Bistrica in Besnica. 



Vzpneva se mimo hiše ob potoku in kmalu najdeva pot, ki se ob njegovem pritoku prične dvigati strmo vse dokler ne doseže slemena, ki naju pod Malim in Velikim Kajertom ter čez Mali Brovec, 610 m, pripelje nazaj na izhodišče.



Za naslednji cilj na prvi dan letošnjega leta izberem lepo sprehajalno pot. Začneva pri brunarici v Zadvoru in v lepem vzponu doseževa Zadvorski, 401m in kmalu zatem še Dobrunjski hrib, 429m.


Pot nadaljujeva čez Orle in krožno zaključiva po lepi dolinici do izhodišča.


Malo pred koncem poti sva nagrajena z večernim pogledom na KSA in Karavanke.




Ko Kras zažari... od Cerja do Trstelja

Teden dni je naokrog, kar sem bila na Krasu in pila prelestne barve jesenskih dni. Pretekle dni je deževalo močno, posebej na Primorskem, a ...